3 vprašanja, ki jih moramo zastaviti zdravniku, če nam ta diagnosticira visok krvni tlak

O hipertenziji (visok krvni tlak) sem že večkrat pisal. Tokrat bom o tej temi predstavil mnenje angleškega kardiologa Sanjay Gupte.

Kot prvo, iz svojih osebnih izkušenj vem, da zdravniki/medicinske sestre krvni tlak merijo povsem napačno. Medicinska stroka ima sestavljen protokol, kako pacientu pravilno izmeriti krvni tlak: pol ure pred meritvijo pacient ne sme kaditi ali pa piti kavo. 5 minut pred samo izvedbo se pacient ne sme z nikomer pogovarjati, sedeti mora sproščeno na stolu, naslonjen na naslonu, roka mora biti povzdignjena na nivoju srca, pacient mora dihati umirjeno in se mora v tem času čim bolj sprostiti. Šele takrat naj mu zdravstveni delavec izmeri tlak. Po premoru nekaj minut mu je potrebno krvni tlak še enkrat izmeriti in to se kasneje še enkrat ponovi. Tako bo zdravnik dobil vrednosti pacientovega tlaka, ki se še najbolj približa realnim vrednostim. Recimo, da je bila vrednost 140/90, kar je višji tlak, kot ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (120/80). V tem primeru bo zdravnik ugotovil, da je krvni tlak previsok in bo pacienta naročil na kontrolni pregled. Na kontroli bo krvni tlak verjetno podobnih vrednosti in obstaja možnost, da mu bo zdravnik predpisal zdravila za zniževanje krvnega tlaka.

Ali naj pacient zdravnika uboga in prične z jemanjem predpisanih mu zdravil? Ne!

Kot pravi dr. Gupta, mora pacient v takem primeru, svojemu zdravniku zastaviti 3 vprašanja:

1. Ali so vrednosti mojega krvnega tlaka realne?

Na krvni tlak vpliva mnogo stvari in priporočene vrednosti s strani SZO so v resnici nesmiselne. Japonske in indijske raziskave so pokazale, da imajo višje in težje osebe tudi višji krvni tlak, kar je povsem logično. Vemo tudi, da stres povzroča višji tlak, kot tudi različne telesne poškodbe in bolečine. Vse to bi morali zdravniki upoštevati, preden podajo diagnozo.

Toda povrnimo se k temu prvemu vprašanju. Pacient je, recimo, povprečne višine in povprečne teže. Če je taka oseba imela izmerjen previsok tlak, je dosti lažje ugotoviti njegove prave vrednosti, če si pacient doma sam večkrat na dan izmeri krvni tlak. Še boljša rešitev pa je, da mu zdravnik predpiše nošenje merilca tlaka, ki ga ta meri vseskozi v roku 24 ur, se pravi tudi takrat, kadar spimo in počivamo. Šele to poprečje nam bo dalo prave številke.

2. Je moj povišan krvni tlak posledica nečesa?

To je lahko posledica stresnega življenja, nezdravih življenjskih navad: kajenje, telesna neaktivnost, sedenje v službi in doma, prekomerna teža,... V takem primeru ni smotrno jemati zdravil, temveč moramo spremeniti naš življenjski slog in navade. S pravilno prehrano in z zdravim načinom življenja lahko tudi „odmašimo“ arterije, če imamo tako težavo.

3. Ali mi moj zvišan pritisk povzroča zdravstvene težave?

Visok krvni tlak v večini primerov ne povzroči kakih hujših težav, vsaj ne na kratek rok, to lahko pomeni, da bo minilo desetletje ali več, preden lahko pride do infarkta ali možganske kapi. Lahko pa obstajajo manjše okvare, ki jih ne moremo zaznati, zdravniki pa jih lahko najdejo. Pri kronični hipertenziji se najprej poškodujejo zelo tenke in majhne žilice, ki lahko tudi počijo, česar pa ne bomo občutili. Če se te poškodbe nahajajo v ledvicah, se bo to pokazalo pri laboratorijskem pregledu – povišane vrednosti beljakovin. Popokane žilice lahko zdravnik vidi pri pregledu očesa. Visok krvni tlak vpliva na povečano delovanje srca, kar se bo ob pregledu z ultra zvokom opazilo – odebeljena srčna mišica.

Ta tri vprašanja, ki jih je izpostavil dr. Gupta, so zelo važna, zato vsakomur priporočam, da jih v primeru diagnoze povišanega krvnega tlaka, zastavi svojemu zdravniku.

Komentar

Znanstvene raziskave so pokazale, da jemanje zdravil proti visokem krvnem tlaku ne prepreči infarkta. Namesto zdravil je potrebno spremeniti način prehranjevanja in močno izboljšati življenski slog, predvsem pa potrebujemo življenje s čim manj stresa in z dobrim, krepčilnim spancem.

N.K., avgust 2019