Adrenalni tip človeka – utrujenost nadledvičnih žlez

Nadledvične žleze skrbijo za naše preživetje, izločajo hormone, ki se odzivajo na stres. Najbolj poznana hormona sta adrenalin in kortizol. Stres je lahko fizičen ali pa psihičen. Pri fizičnem naporu se delovanje nadledvičnih žlez močno poveča, toda takoj po končanem naporu, se njihovo delovanje kmalu umiri, kar pa ni značilnost psihičnega stresa.

O adrenalni utrujenosti govorimo takrat, kadar žleze vseskozi izločajo večje količine kortizola kot posledica prevelikega stresa. Kadar se izloča kortizol, naš organizem maščob ne more kuriti - ta hormon torej deluje proti hujšanju in posledično telo prične glukozo nalagati v obliki maščobnih oblog v predelu trebuha. Takim osebam pravimo adrenalni tip.

Zavedati se je treba, da se stres skozi daljše časovno obdobje akumulira. Pri osemnajstih se kortizol le redkokdaj izloča, pri petdesetih pa je slika ravno obratna.

Utrujenost nadledvičnih žlez vpliva tudi na možgane, na naše kognitivne sposobnosti. Značilno za take osebe je, da preveč razmišljajo, misli niso osredotočene, ampak vseskozi preskakujejo (preko celega dneva), miselni procesi ne potekajo linearno, pozabljivost, netoleranca. Slednja se kaže kot nepotrpežljivost do manj sposobnih ljudi, do udeležencev v prometu, hitro se razjezimo, itd...

Spanec

Ko spimo, naše telo počiva, tudi miselni procesi se upočasnijo, spanje je obdobje regeneracije telesa. Spanec ima svoj ritem, ki ga imenujemo cirkadiani. Grafično je prikazan kot amplituda s 3-4 vrhov in dolin. Najbolj rahel spanec je na vrhu vala, najgloblji pa je na dnu vala. Prvi val traja 90 minut, ostali pa 100 – 120 minut.

Osebe, ki trpijo za adrenalno utrujenostjo, imajo težave s spancem, saj težko zaspijo, zbujajo se ob 2h, 3h, globok spanec imajo tik pred prebujanjem. Preko dneva so zaspane. Zaradi tega se take osebe dostikrat zatečejo k alkoholu, ki jim omogoča, da zaspijo ob bolj normalni uri. Toda alkohol v resnici onemogoča tisti pravi, globok spanec, zato se zjutraj, ko vstanejo, ne počutijo spočite, temveč so še vedno zaspane.

Elektroliti in kalcij

Elektroliti so minerali, ki omogočajo električno napetost v celicah. Toda v primeru utrujenosti nadledvičnih žlez pride do pomanjkanja elektrolitov Na in K ter Ca (slednji ni elektrolit). Zaradi pomanjkanja natrija, si zaželimo nekaj slanega, kot je to na primer čips. Ta prigrizek je res slan, toda slan okus mu daje slaba in škodljiva sol (dobra je samo prava morska sol). Posledica vsega tega je, da je urin prekisel. Ta mora imeti vrednost okoli 6 pH, v tem primeru pa je pH 5 ali celo 4.

Naša kri mora imeti pH malo nad 7 (to je skoraj nevtralna vrednost), v primeru te bolezni pa je pH previsok, zato si zaželimo piti limonado, saj je limona najbolj kisel sadež in mi potrebujemo nekaj kislega. To lahko nadoknadimo tudi z ekološkim jabolčnim kisom.

Zaradi izgube K pride še do drugih zdravstvenih težav: zviša se srčni utrip in krvni pritisk.

Mišice in kolagen

Kortizol vpliva tudi na hitrejšo razgradnjo beljakovin v mišicah. Mišice se prehitro razgrajujejo, zato uplahnejo. To se najbolj opazi pri mišici kvadriceps v stegnih. Če do tega pride, imamo lahko kasneje težave z koleni.

Kolagen pa služi kot nekakšno lepilo, ki drži kožo in mišice skupaj. Pod vplivom kortizola, se kolagen hitreje razgrajuje in tonus kože uplahne, to se najbolj opazi pri koži pod vratom in na nadlahti ter seveda na trebuhu. Prihaja tudi do težav v sklepih.

Vnetja

Nadledvične žleze delujejo protivnetno, toda v primeru utrujenosti teh žlez, se ta funkcija zelo zmanjša, zato prihaja do različnih vnetij, kot so to artritis, bursitis, fibromialgija, kronične bolečine, tendinitis.

Zaključek

Utrujenost nadledvičnih žlez poleg maščobnih oblog na trebuhu povzroča mnoge druge težave: zadrževanje vode (otekli gležnji), visok krvni tlak, refluks, pomanjkanje vitamina D, težave s sinusi, diabetes, želodčne razjede, alergije. Nadledvične žleze nadzorujejo tudi pretok krvi v žilah, pri utrujenosti le teh pa krčenje in širjenje žil ni optimalno, zato lahko pride do motenj v koronarnih žilah in lahko izkusimo bolečine v prsih, kar pa se pri zdravniškem pregledu ne bo pokazalo. Pride tudi do utrujenosti srca (posledica stresa in slabega spanca), kar se kaže v zategnjenih mišicah na plečih ali v vratu. Kadar pride do zastoja srca, zdravnik prizadeti osebi vbrizga adrenalin!

Utrujenost nadledvičnih žlez uradna medicina ne priznava, oziroma to le stežka priznava. Zakaj? Zato, ker imajo nadledvične žleze v sebi veliko rezerve in šele ko je porabljeno 90% te rezerve, se bo to pokazalo ob zdravniškem pregledu. Povedano drugače: šele takrat, ko 90% žleze preneha delovati, se bo to pokazalo pri kliničnih preiskavah!

V primeru utrujenosti nadledvičnih žlez se pokaže vsa slabost konvencionalne medicine. Ta se osredotoča na posamezno posledico te bolezni in ne vidi celotne slike.

Kaj storiti? Moramo se znebiti primarnega razloga za utrujenost nadledvičnih žlez – stresa. Intenzivna fizična aktivnost povečuje fizični stres, zato se temu izogibajmo – hoja je najboljša rekreacija – smo fizično aktivni istočasno pa lahko svoje misli izostrimo (ali pa sploh ne razmišljajmo preveč in rajši opazujmo naravo). Za lajšanje psihičnega stresa pa priporočam dihalne vaje, ki jih lahko izvajamo skoraj povsod in kadarkoli.

N.K., februar 2019