Prof. Peter Duesberg

AIDS - HIV teorija, ki nima znanstvene podlage

 Duesberg in Gallo sta skupaj delala na projektu "Vojna proti raku", ki jo je zastavil predsednik Nixon leta 1974. Duesberg spada med vodilne svetovne virologe. Francoz Dr. Luc Montagnier in Robert Gallo (ZDA) naj bi istočasno odkrila retorvirus HIV, ki naj bi bil povzročitelj AIDS-a (sindroma pridobljene imunske pomanjkljivosti). Med tem, ko je Montagnier že pred leti priznal, da je teorija o HIV-u, ki naj bi povzročal AIDS, napačna, Gallo vztraja pri tem nesmislu. Nihče iz medicinskega establišmenta ne prizna napačnega tolmačenja za ta skupek različnih bolezni, verjetno iz preprostega razloga, ker je v igri preveč denarja. Vendar vse več uglednih znanstvenikov opozarja na neznanstven pristop uradne medicine do te bolezni, ki bi po napovedih iz 80.-tih let morala pustošiti že po vsem svetu. AIDS ostaja bolezen omejena znotraj t.i. rizičnih skupin. Spodaj je v slovenščino preveden pogovor z profesorjem Duesbergom. Ta znanstvenik je pridobil svetovno slavo, ko je skupaj z P. Vogtom odkril gen raka (onkogen).

POGOVOR S PETROM DUESBERGOM
Profesor virologije, University of California, Berkeley
(iz California Monthly, Journal of the University of California Alumni Association).

Kakšna je razlika med splošno sprejeto razlago o AIDS-u in vašo? Kaj je osnova hipoteze 'virus-AIDS'?

 V bistvu pravi, da je AIDS okužba, nalezljiva bolezen, ki jo povzroči virus. Pomeni, da je 25 značilnih bolezni AIDS-a v osnovi posledica virusa, ki oslabi T-celice, bistvene za imunski sistem.

 Katere so glavne bolezni in katera izmed njih je nova?

 Glavne bolezni so: pnevmocitna pljučnica, Kaposijev sarkom in demenca. Nobena izmed 25-tih ni nova bolezen, čeprav se za celoten sidrom večkrat reče, da je to 'nova bolezen', tako v Scientific Americanu, kot tudi v običajnih časopisih. Toda to očitno ne drži. AIDS ni niti nova, niti sploh ni bolezen. Kar pa je novo je to, da se nekaj teh bolezni sedaj pojavljajo pri skupini ljudi, ki prej formalno sploh niso obstajali. Pred nekaj desetletji sploh nismo videvali 20, 30 ali 40 letne bolnike s Kaposijevim sarkomom, pljučnico ali demenco v tako velikih številkah, kot je to slučaj danes.

Razširjena razlaga je, da naj bi se pri tej populaciji te bolezni  pojavile zaradi širjenja virusa HIV?

 To je posebna vrsta virusa, zelo se razlikuje od drugih virusov, za katere vemo, da povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. To je retrovirus in retrovirusi so najbolj benigni od vseh: hočejo postati del celice, na tak način preživijo. Večina virusov, tisti, ki povzročajo poliomelitis, ošpice, mumps itn., celice ubijejo. Retrovirus tega ne počne.

Toda hipoteza o HIV-u pravi, da ubije imunske celice, posebno T celice.

 To je eden izmed številnih paradoksov v zvezi s hipotezo virus- AIDS. Oslabljen imunski sistem zaradi oslabljenih T-celic je značilnost AIDS-a, čeprav ne več kot ena na 10.000 T celic je sploh aktivno inficirana z HIV-om. 'Okužba' pri takem razmerju sploh ne more ogroziti človeško telo.

 Pravite, da HIV sploh ne more pobiti tistih celic, ki naj bi jih uničeval. Kako potem zagovorniki te teorije rešujejo to zagato?

 Glavna tehnika je, da ta poudarek ignoriraš. Drug pristop pa je, da podaš različne hipoteze o hipotezi.

 Hipoteza je taka, da virus to počne. In ker virus ne okuži T celic - moji kritiki se strinjajo, da je 99% T celic ostane neokuženih - pridejo na plan s hipotezo o tem, kako verjetno virus uniči celice, ki niso okužene. Lahko bi vam naštel vsaj ducat takih hipotez. Zapravili so milijarde dolarjev za to, da verjetno nobena od teh hipotez ne bo zdržala.

 Lancet je januarja 1990 objavil poročilo, da se Kaposijev sarkom pojavi pri ljudeh, ki so HIV- negativni. Kako se to ujema z hipotezo virus - AIDS?

 Se ne. Vidite, Kaposijev sarkom je najbolj značilen za AIDS pri obolelih homoseksualcih na začetku 80.-tih. Sam sem postavil vprašanje: "Če je HIV povzročitelj Kaposijevega sarkoma, zakaj ga potem imajo samo homoseksualci?". Imajo ga v pljučih, na obrazu in na prsih - tam, kjer se uporablja amil-nitrat oz. "poppers". Poppers je v direktni povezavi z Kaposijevim sarkomom in v ZDA za njim obolijo samo homoseksualci, ki 'poppers' uporabljajo kot afrodiziak. In potem, ko so se pričele pojavljati informacije o tej povezavi, je njegova uporaba upadla, istočasno pa tudi Kaposijev sarkom.

 In spraševal sem se, zakaj je Kaposijev sarkom tam, kjer ni okužbe z HIV-om? Kako lahko nekdo iz iste rizične skupine zboli za isto boleznijo kot ostali, čeprav nima HIV-a? Ponavadi je to poljub smrti v etiološki študiji: če zboliš za isto boleznijo brez povzročitelja, potem povzročitelj ni vzrok.

 Da odgovorim na vaše vprašanje: HIV nima nobene zveze s Kaposijevim sarkomom, kot se s tem sedaj strinjajo tudi v Lancetu, čeprav je to bil zaščitni znak za AIDS.

Kakšna je potem povezava med HIV-om in AIDS-om?

 Menim, da je HIV popolnoma nepomemben kot etiološki agens pri AIDS-u. Po definiciji je HIV del AIDS-a, kajti AIDS je označba za stanje, ko se pojavi ena izmed 25-tih bolezni in ko ima oboleli protitelesca na HIV. Toda sam ne vidim nobenega dokaza, da bi igral kakršnokoli vlogo kot vzrok za pojav AIDS-a.

Toda očitno ljudje imajo HIV, ali pa so HIV pozitivni. Kaj to pomeni?

  Vsaj v naši deželi bi ga lahko imenovali 'nadomesten' marker za rizično skupino ljudi. Zelo težko ga je dobiti, saj je zelo latenten, zato mora nekdo biti v kontaktu z mnogimi osebami. In v bistvu je to isto, kot da bi rekli, da spada v rizično skupino ljudi.

 Spolna promiskuiteta?

 Spolnost je en način. Toda, kot vemo iz literature, je seks zelo neučinkovit način. V poprečju je potrebno imeti 500 spolnih kontaktov, dobi od partnerja dobili HIV. To je veliko število. Lahko se ga dobi preko transfuzije krvi. Povsem jasno je, da se ga lahko dobi preko matere, kot je to značilno za Afriko. V bistvu se vsi retrovirusi pri živalih prenašajo na tak način, od matere na mladiča. Zato ga najdemo v visokih odstotkih pri obeh spolih v nekaterih državah, kot je to Zair.

Kar pomeni?

 To preprosto pomeni, da je to v Afriki endemičen retrovirus, neškodljiv, za kar imamo veliko primerov v kraljestvu živali in tudi pri nekaterih ljudeh.

 Če je HIV neškodljiv in ponekod v Afriki endemičen, kaj potem povzroča smrt, za katero nam pravijo, da je posledica AIDS-a?

 Mislim, da je v glavnem novo ime za stare bolezni. Menim, da je diareja, vročica, slim disease (bolezensko hujšanje),. kot so to značilne bolezni za AIDS, tam obstajale že davno prej.

  In kdo je povzročitelj?

 Slaba prehrana in zajedalske infekcije so tam mnogo bolj razširjene kot pa pri nas. Voda ni sterilna, trudi hrana ni tam tako čista kot pri nas in z beljakovinami siromašna prehrana. Uravnotežena prehrana bi rešila večino zdravstvenih težav v Afriki.

 Po vsem svetu je z beljakovinami siromašna hrana najpogostejši vzrok bolezni. AIDS je v bistvu bolezen siromašnih, kot smo to imeli v Evropi in v ZDA pred stotimi leti.

 Pravijo, da je AIDS virusna bolezen, mikrobiološka epidemija. Epidemija obstaja, toda to je epidemija drog v navezi s slabo prehrano.

 Epidemija drog?

  Da. V ZDA lahko vidimo nekatere rezultate kulture drog, ki dosegajo razsežnost epidemije. Predvsem pri psihoaktivnih drogah, ki jih uporabljajo prav tiste rizične skupine, ki naj bi bile okužene z HIV-om.

Kaj so 'rizične skupine'?

 V bistvu je 90% primerov AIDS-a pri dveh večjih rizičnih skupinah - intravenozni uporabniki drog in moški homoseksualci - tako kot je to bilo že od leta 1982 naprej. Mislim, da moram poudariti, da sama 'moška' homoseksualnost ni 'rizična', saj je ta stara toliko kot tudi človeštvo in zato ni nič bolj nevarna, kot je to bila v času Platona in Sokrata.

 Opravka imamo z zelo majhnim segmentom populacije homoseksualcev, predvsem tistih, ki so spolno zelo aktivni, saj je to podprto z psihoaktivnimi mamili - kokain, crack, amfetamini, poppers. In običajnih drog - valium, tobak in alkohol. Ti posamezniki so dostikrat okuženi s spolnimi boleznimi, ki se zdravijo z antibiotiki. In z zasvojenostjo z mamili je slaba prehrana dostikrat tesno povezana. Če jemo 'junk' hrano in jemljemo mamila, potem se T in B celice ne tvorijo. In če s tem nadaljujemo osem ali pa deset let, postane nezaustavljivo. In potem govorimo o AIDS-u.

 Kakšna je vaša alternativa za hipotezo virus-AIDS?

    Imenujem jo hipoteza 'tveganje - AIDS'. Pravi, da so neinfekcijski agensi, kot so to psihoaktivna mamila, preveč zdravljenja z antibiotiki in sedaj še AZT, povzročitelji zmanjšanja telesne odpornosti in drugo pomanjkanje se sedaj imenujejo AIDS.

Dajva spregovoriti o AZT-ju, edino zdravilo, ki ga vlada prizna za zdravljenje AIDS-a. Kaj  je to?

 AZT je preprosto analog za enega od štirih gradbenih zidakov DNK-ja. V bistvu je to kemoterapija, ki so jo razvili za zdravljenje levkemije, da uničuje hitro rastoče celice. V primeru AIDS-a cilja na limfocite, na imunski sistem. Pobija celice. Edino to lahko z gotovostjo trdimo.

Kaj je smisel pobijanja celic kot sestavni del terapije proti AIDS-u? 

 Tisti, ki uporabljajo AZT pravijo, da nočejo pobijati celic, ampak želijo preprečiti razmnoževanje virusa. Retrovirusi tvorijo DNK; AZT zavira sintezo DNK-ja. Vse, kar je vpleteno v izdelavo DNK-ja bo uničeno s strani AZT-ja.

Ali ne bo to bilo tudi tistega, ki to jemlje?

 Ubilo bo tisto osebo. Zagovorniki AZT-ja pravijo: 'To je cena, ki jo mora plačati, da se virus uniči.' In mislijo, da se to splača.

Toda vlada pravi, da AZT podaljša življenje bolnikov z AIDS-om. 

 Take študije še nisem nikoli videl. To je znanost, ki jo širijo mediji. Nikoli ni bila objavljena študija, ki bi to potrjevala. Spraševal sem ljudi s tega področja, pisal sem New York Timesu in drugim časnikom - odgovora nisem nikdar dobil. Ne vem, kako bi poimenoval tako propagando.

  Kakšno je vaše mnenje za zdravljenje AIDS -a z AZT-jem?

 Mislim, da ne obstaja racionalen vzrok, da bi nekoga zdravili z AZT-jem. Prvi vzrok je ta, da ne obstaja dokaz, da je HIV odgovoren za AIDS. Drugič, tudi če bi imeli tak dokaz, število okuženih celic je tako majhno, da je toksičnost AZT-ja prevelika. Končen rezultat je - neverjeten napad na imunski sistem. Kar pa je prav značilnost AIDS-a po standardni definiciji. Torej z AZT-jem imunskemu sistemu vzamemo še tisto malo moči, ki jo še premore.

 Po mojem mnenju je zdravljenje z AZT-jem popolnoma neodgovorno. Bolj dopustno bi bilo govoriti o aspirinu, ki ga še ne poznamo dovolj in ki bi lahko imel nekakšne čudežne stranske učinke. Toda AZT ne spada med taka zdravila. Njegovo delovanje je nerodno jasno. Je popolnoma nemogoče, da bi imel pozitivne učinke na DNK. Sploh ne vem, kako bi lahko to nekdo zagovarjal.

   Če je to, kar pravite res, kako lahko potem to ljudje dopustijo?

 To vprašanje sem si večkrat zastavil. Eden smiseln odgovor je, da so to tako zavili v skrivnostno in kompleksno embalažo, da si ljudje rečejo."Joj, premalo vem o tem, da bi lahko to komentiral.". prepričan sem, da zelo malo ljudi ve, da je ta virus popolnoma latenten in da okuži zelo malo število celic. Ljudje dvomijo v tisto, kar je splošno sprejta dogma ali konsenz. Vem, da je veliko tistih, ki sem jim predstavil moje znanstvene teze, reklo, da nimajo časa za preučevanje mojih člankov. Nekateri so že takoj povedali, da tega ne bodo prebrali. "Duesberg teži." Ali: "On je z Berkeleyja."

 Po drugi plati pa večina ljudi, celo znanstveniki, informacije dobivajo iz časopisov. Znanost je sedaj postala tekmovanje v popularnosti, ki jo ustvarjajo časopisi. Nekaj zapišeš v tisku in to ljudje takoj sprejmejo. Ne razglašajo, da HIV okuži zgolj eno izmed 10.000 celic. Če nekaj pripelješ do te točke, nastane ducat hipotez, ki pa jih ne razložijo.

 Na koncu. Mislim, da ima veliko znanstvenikov s področja AIDS-a pomemben osebni tržni interes v podjetjih, ki so tesno povezana z HIV- AIDS hipotezo.

Vrnimo se nazaj k vaši alternativni hipotezi o AIDS-u. Kako naj bi  'tveganje - AIDS' hipoteza pomagala?

 Prepričan sem, da vnese razumno razlago za vse tisto, kar je polno paradoksa pri teoriji 'virus - AIDS' - 25 bolezni z obstojem protitelesc na retrovirus, kateri je po mojem mnenju povsem nenevaren, saj je zelo počasen.

 Moja hipoteza temelji na dejstvu, da je večina primerov bolezni AIDS -a v ZDA in Evropi v direktni povezavi s posledicami jemanja psihoaktivnih mamil. 30% vseh primerov v ZDA je pri skupini odvisnikov, ki jemljejo mamila intravenozno, kar je dokazano dejstvo. Za te ne potrebujemo dodatne razlage. Ostali so tisti, o katerih smo na kratko že spregovorili: homoseksualci, ki na veliko jemljejo mamila, npr. Afrodiziak zato, da so "zadeti" ali pa iz zdravstvenih potreb. Najhujši pa so sedaj seveda tisti, ki jemljejo AZT.

  Moja hipoteza 'tveganje - AIDS' lahko pomaga razumeti, zakaj različne skupine zbolijo za različnimi boleznimi. Kot sem že prej povedal, generalno gledano so v tej deželi homoseksualci tisti, ki zbolevajo za Kaposijevim sarkomom in samo oni jemljejo 'popperse'. Tisti, ki so zasvojeni z heroinom in kokainom zbolevajo za pljučnico. V Afriki obolevajo za slim disease, mrzlico in diarejo zaradi slabe prehrane; nimajo pljučnice, čeprav v svojih pljučih nosijo iste pneumociste, kot ostali po svetu. Vse te skupine so rizične, toda ne zaradi HIV-a, ampak zaradi škode, ki nastane v njihovih telesih, zaradi mamil ali pa osiromašene prehrane, posredno ali pa neposredno.

 Moja alternativna hipoteza potem lahko razloži, zakaj je ostal AIDS omejen izključno pri glavnih rizičnih skupinah in ni naključno razpršen med ves svet, kot je to značilno za vse prenosljive bolezni. Razložila bi tudi to, zakaj v poprečju potrebuje deset let po okužbi, da se bolezen razvije - in 10 let je dolgo in nepredvidljivo obdobje, da se doseže prag obolenja, če se ves ta čas zlorabljajo mamila in toksičen način življenja.

   Kaj je 'toksičen način življenja' pri hemofiliku?

 Hemofilika ogrožajo številne bolezni. Eden element je tisti, ki znižuje raven imunskega odziva, naj si bo to Faktor VIII za hemofilike, ali pa transfuzija v celoti. Oboje je poznano, klasičen pogoj, ki utiša imunski sistem. Se pa razlikuje od primera do primera. Nekateri sprejmejo krvne produkte lažje kot drugi.

 Seveda pa je dodatno tveganje, kljub vsem sodobnim varnostnim ukrepom, ker nastanejo naključne infekcije, ki so povezane s krvnimi izdelki: hepatitis, cytomegalna infekcija, Epstein-Barr okužba in druge. Na žalost to niso redki pojavi.

 Kaj pa tisti primer izpred dveh let, ko je 55 letna ženska umrla zaradi AIDS-a, pet let za tem, ko je prejela krvno transfuzijo in je bilo objavljeno v medijih? 

 To je tisto, kar imenujem nepreverjena študija, za znanost je ničvredna. Potrebna je nadzorovana študija, da bi se odkril vzrok bolezni pri osebi, ki naj bi bila okužena z nekim virusom - ali pa bi imela protitelesca na virus - pet let prej. Potrebovali bi sto petinpetdesetletnic, ki bi bile iz istega okrožja in obolele za isto boleznijo - je to bila pljučnica? - in imajo ugotovljena protitelesca na virus. Če bi vseh sto žensk bilo pozitivnih in zbolele, edina skupna točka bi moral biti isti virus, potem bi lahko bil virus povzročitelj.

 Rad bi poudaril, da take nadzorovane študije niso nikdar opravili. Niti ene. Sam sem zahteval take študije. Predlagal sem jim. Taka študija bi bila dobra: primerjali bi hemofilike z in brez protitelesc na virus, jih spremljali leto ali več in se nato vprašali - kakšna je razlika med tistimi, ki imajo protitelesca in tistimi, ki jih nimajo? Če bi našli pljučnico, hepatitis, cytomegalovirus in vse tiste okužbe, ki so značilne za hemofilijo samo pri tistih, ki imajo protitelesca na virus, potem bi imeli nek dokaz.

 Kaj menite, da bi našli pri taki nadzorovani študiji?

 Pojavnost bolezni značilnih za AIDS bi bila tako pri tistih, ki so pozitivni na HIV in pri tistih, ki so negativni, popolnoma enaka.

 Če menite, da je virus vzrok za AIDS, naredite nadzor brez njega. To je prvo, kar učijo študente pred diplomo. Toda tega niso storili. Epidemiologija AIDS-a je kup različnih zgodbic, izbranih za to, da se prilega virus-AIDS hipotezi.

Pravite, da AIDS ni nalezljiva bolezen? 

 Da. Ne ujema se z ničemer, kar vemo o nalezljivih boleznih. Ostaja znotraj rizičnih skupin; 10 let je potrebno, da se razvijejo simptomi. Ne obstaja mikrob, ki potrebuje deset let, da povzroči bolezen. In ni tako izbirčen, da bi sebe omejil zgolj na rizične skupine. V roku nekaj tednov, ali mesecev, se telo ubrani mikroba, ali pa te mikrob požre.

 Mislim, da lahko postavljaš vprašanje za vprašanjem, na katerega  virus-AIDS hipoteza ne odgovori, odgovore pa dobiš preko tveganje - AIDS hipoteze. Razloži vam na primer, zakaj cepivo ne more biti nikdar uspešno. Ker pravijo, da je protitelo predpogoj za AIDS po standardni definiciji. Absolutni paradoks. Bil bi edini virus v vesolju, ki bi povzročil 25 bolezni šele potem, ko nastane protivirusna imunost! Skladno s to hipotezo, HIV naj bi potreboval približno 10 let - t.i. latentno obdobje - torej bi bilo odvisno od tega, kolikokrat uporabljaš mamila, katera mamila uporabljaš, kam si jih vbrizgaš in kako občutljivo telo imaš. Prag bi bil za različne ljudi zelo različen in izid pri obolelih za AIDS-om bi bil zelo različen.

  Menite, da bi boj proti AIDS-u morali zamenjati za boj proti mamilom?

  Da, tako mislim. Toda to ni moje področje. Skušam zgolj najti konsistentno alternativo, najti razlago. In menim, da je v zadnjih 15-tih letih edino novo to, da se je na Zahodu povečala uporaba mamil.

Kaj pa AIDS pri dojenčkih pri nas? 

 AIDS dojenček je tisti, ki je (a) bolan in (b) ima protitelesca na virus. 95% obolelih dojenčkov se je rodilo materam, ki so ali zasvojenke ali pa prostitutke. V 95% slučajih. Nikdar ne boste slišali za bolne dojenčke iz Orinde ali iz Lafayetta. Nikoli. Govorite o dojenčkih, ki so prejeli virus od svojih mamic. In dojenčki zbolijo in umirajo zaradi svojih mater, ker je recimo mati uživala kokain namesto zrezka ali kozarca mleka v obdobju, ko so se plodu razvijala pljuča ali možgani - in to je ekstremno občutljivo obdobje za otroka, zgodnji razvoj. Če takrat ne prejme beljakovin, bo retardiran ali pa defekten, ne more slediti razvoju.

Ne glede na hipotezo, ljudje še vedno umirajo za AIDS-om.

 Če hočeš ustvariti javno-zdravstveno politiko, ki bo uspešna, je zelo važno katere hipoteze se oprimeš. Ta, ki jo imamo sedaj, je zasnovana na hipotezi virus-AIDS in je popolnoma neučinkovita. Njena napoved, da se bo razširila na heteroseksualno populacijo se je izkazala za popolnoma napačno. Sedanja usmeritev ni še nikogar ozdravila, čeprav so porabili milijarde dolarjev. In sedaj uporabljajo AZT, ki je pobija vse več ljudi. To so dosežki hipoteze virus - AIDS, ki so vodilo javne zdravstvene politike.

 Torej, če hočete imeti boljše rezultate javne zdravstvene politike, morate najprej vedeti, kaj je vzrok in nato izberete ustrezne korake. Toda tega ne morete nikdar imeti, če je zasnovano na kvazi znanosti. To imamo sedaj.
Javno zdravstvo bi se v trenutku oddaljilo od osrednje HIV definicije sindroma in bi namesto tega klasificirali 25 bolezni, glede na tveganje, ki jih mogoče generira - poppers za Kaposijev sarkom, heroin za pljučnico - in bi vsako zdravili temu ustrezno. Ne bi dajali AZT vsakomur, ne glede na to, ali boleha za demenco, diarejo, pljučnico ali pa Kaposijev sarkom - in prav to počnemo sedaj.

Če je nekdo HIV pozitiven in ne jemlje mamil, je uravnoteženo hrano, ki se rekreira in ustrezno počiva, kakšna bi bila njegova prognoza? 

  Popolnoma enaka, kot pri osebi, ki je HIV negativna. Popolnoma enaka. Dejstvo je, da je milijon ali dva Američanov HIV pozitivnih. In ne več kot 20.000 na leto, kar znaša 1,5 %, zboli za eno izmed teh 25-tih bolezni, kar je že pokazatelj, da če si pozitiven na protitelesca, ne more biti kak velik faktor. In od teh dveh milijona Američanov, je seveda večina takih, ki jemljejo velike količine mamil.

Čeprav ne govorite o spolnih navadah pa me vaše navedbe o uporabi mamil spomnijo na začetku omenjanem 'življenjskemu slogu' kot vzroku za AIDS.

 Agens, ki ni infekt, naj bi se imenoval življenjski slog ali način, to pa asocira na odgovornost in krivdo. Če je virus povzročitelj, nihče ne more pomagati. Pred kratkim sem se pogovarjal s skupino bolnikov AIDS-a in so bili občutljivi na 'tveganje -AIDS' hipotezo. Dejali so: "Vi pravite, da počnemo slabe stvari, da smo sami krivi."

In kakšen je bil vaš dogovor?

 Rekel sem jim: "Sem znanstvenik in ne politik ali župnik. Moj edini interes je, da najdem rešitev za AIDS. Ali vsaj razlago. Ko imate enkrat razlago, ki je razumna, potem se lahko pričnemo pogovarjati o javni zdravstveni politiki."

 Bili ste hkrati prezrti in obrekovani, ko ste stopili proti temu, da je HIV vzrok za AIDS. Kaj pričakujete v prihodnosti?

 Sem nekoliko bolj optimističen, kot sem bil pred letoma ali dve. Mislim, da je moja najboljša pot resnica. Hipoteza o virusu preprosto nima nobenega smisla. Je tako slabo zastavljena, da ne prinaša nobenega napredka. Ima  še za ozdraviti prvega bolnika. In bomo z AZT-jem umorili, zastrupili 50.000 ljudi. To je sedaj število oseb, ki jemlje AZT. Ista številka ljudi, kot smo jih izgubili v Vietnamu.

S edaj smo leta 1990, v času, ko naj bi AIDS pobil vse prebivalce Haitija in ko bi se že moral razširiti na heteroseksualce, saj naj bi se širil preko spolnih odnosov. Toda ničesar ne slišimo o Haitčanih, ne v časopisju ne v znanstveni literaturi. In tiste prve rizične skupine, odvisniki in homoseksualci, so ostale iste kot na začetku. Vsi ti paradoksi so integrirani v hipotezo virus - AIDS: ta virus je tako poseben in tako pameten, da povzroča bolezen pri homoseksualcih, pri zasvojenih osebah pa ne, povsem druge bolezni v Afriki kot pa v Evropi in počaka deset let, da to stori.

 Mislim, da se bodo ljudje kmalu zbudili in se vprašali: zakaj zapravljamo desetine milijard dolarjev na leto za neko hipotezo, ki še ni rešila niti enega človeka?   

*uredil in prevedel iz angleščine N. Jakhel