''URADNA'' MEDICINA ali ALTERNATIVA?

 Naj prvo pojasnim termin -'alternativna medicina'. Uradna medicina smatra vsako drugo obliko zdravljenja, razen tiste, ki je predpisana z njihove strani , kot alternativno zdravljenje, ali pa mazaštvo. Uradna medicina ne predpisuje nobenih drugih zdravil, razen proizvodov farmacevtske industrije, ki so dobili dovolenje s strani ene izmed njenih ustanov. Vsak čisti biološki dodatek se smatra, da je alternativno zdravilo.
  Ljudje se vede, ali pa nevede, vseskozi "zdravimo" na alternativni način (poglej zgoraj!), vsakič, ko zaužijemo zdravo hrano ali pijačo, vsakič, ko smo fizično aktivni in vsakič, ko počivamo. Kadar smo prehlajeni ali pa imamo želodčne težave, si skuhamo čaj; če smo utrujeni popijemo skodelico vroče kave; če nas muči nespečnost spijemo hmeljev sok ali pa vroče mleko z medom...Seveda nekateri poznajo še veliko drugih naravnih pripravkov iz različnih zdravilnih rastlin, nekatere civilizacije pa se v glavnem zdravijo zgolj z naravnimi sredstvi.
  Če pa doživimo prometno ali kako drugo nesrečo, takrat se v glavnem obrnemo na zdravstvene ustanove (bolnišnice, klinike, zdravstveni domovi..). Današnja kirurgija je izredno napredovala, prav tako diagnostična medicina s svojimi sofisticiranimi aparaturami. Kot je omenjeno že v poglavju "farmacija - naš zaveznik ali sovražnik?", v primerih hujših vnetij ali bakterioloških bolezni, nam uradna medicina nudi izredno (toda vse manj!) učinkovite antibiotike.
  Glede na zgoraj navedeno razlago, potem moramo na vprašanje - uradna medicina ali alternativa?- odgovoriti z : ALTERNATIVA!
  Pred mnogimi leti sem bil operiran na hrbtenici (hernia disci), še dan pred operacijo mi je prijatelj - ortoped - odsvetoval operacijo. Svetoval mi je, da če se le da, naj se operaciji izognem, "ker je vsak poseg v telo potencialno izredno nevarno dejanje..". Kljub njegovemu nasvetu, sem se dal operirati in ni mi bilo žal, saj je bilo moje stanje že nevzdržno, po operaciji pa naravnost fantastično (no ja, le za nekaj časa...). Tudi danes bi storil enako. Seveda pa se je potrebno zavedati posledic operativnih posegov, saj je. poleg ostalih nevarnosti, narkoza izredno škodljiva in posledice so lahko še dolgo velik postoperativen problem (tudi v mojem primeru).
  Sodobna medicina se konstantno srečuje s problemom komunikacije med zdravnikom in pacientom. Medicinska stroka namreč svetuje svojim študentom in praktikantom, naj se pri svoji praksi izogibajo preveč pristnim kontaktom s svojimi pacienti, saj bodo v nasprotnem primeru imali veliko psiholoških problemov. Tak pristop naj bi preprečeval "navezanost" na pacienta in s tem nujno potreben "objektiven" pogled na zdravstveno stanje pacienta. Neka ameriška študija ugotavlja, da dialog med onkologom in njegovim pacinetom v poprečju traja 1,5 minute! Če ne verjamete, potem obiščite slovensko spletno stran namenjena rakavim bolnikom in njihovim svojcem, kjer njihove izpovedi potrjujejo to žalostno dejstvo. V nekaterih primerih zdravniki svojim pacientom niti ne povedo dejstva, da imajo rak!
  Včasih, ko medicinska oprema še ni bila tako sofisticirana, so morali v laboratorijih kri pregledati pod mikroskopom, danes pa to stori elektronska naprava, ki že čez nekaj trenutkov po njenem zagonu izpiše pacientovo krvno sliko. To je seveda velika pridobitev, vendar ima eno veliko hibo - ne more pokazati npr. prisotnost zajedalca v krvi, kar ima lahko katastrofalne posledice, za pacienta namreč.
  Usoda bolnika je najbolj odvisna od pravilne diagnoze internista. Sam sem imel zelo neprijetno izkušnjo pred davnimi leti, ko sem preko "veze" že bil s kovčkom vred v bolnišnični sobi (imel sem hud vaskulitis), vendar me je morala zdravnica poslati še v polikliniko, da dobim napotnico. Po urah in urah čakanja v vrsti, sem bil končno sprejet k dežurnemu zdravniku. Potem, ko si je ogledal moje stanje, in, ko sem mu razložil vse okoliščine, me je napotil dugam in sicer na infekcijsko kliniko! Nekaj ur kasneje me je specialist sprejel, potem pa me je z začudenjem vprašal, kaj počnem pri njih, saj bi moral biti na dermatološki kliniki! Ker pa je bila že pozna ura, me je poslal domov, če pa hočem, naj pridem naslednji dan zopet k njemu. Seveda tega nisem storil, ostal sem doma, popolnoma izčrpan in hudo bolan. K sreči je k meni prišel zdravnik iz naše ulice, me pregledal kar v moji postelji. Naročil mi je , da si noge obvežem z elastičnim povojem, vsakič ko vstanem iz postelje, naj čim manj sedim, se izogibam alkoholu, ter si rane ves čas čistim in menjam povoje. Mesec ali dva kasneje sem bil popolnoma ozdravljen. Največjo slavo v medicini poberejo kirurgi, v resnici pa bi to morali biti uspešni internisti. Za postavitev pravilne diagnoze, ki je ključnega pomena za naše zdravljenje, mora zdravnik imeti veliko znanja in izkušenj, poleg tega pa mora biti izredno inteligenten. In teh je zelo malo.
  Zdrav človek razmišlja takole: če bom nekoč zbolel, bom odšel k zdravniku ali pa v bolnišnico, kjer me bodo pregledali, postavili diagnozo in me napotili na zdravljenje. V principu ima seveda popolnoma prav, le na časovni faktor je pri tem pozabil. Vse to se v resnici lahko zgodi, toda čas je izredno pomemben, večkrat življenskega pomena! Pravočasna in pravilna diagnoza je seveda bistvenega pomena, toda vprašanje je, kdaj je dobimo in koliko časa bo preteklo med diagnosticiranjem bolezni in pričetkom njenega zdravljenja. V Sloveniji imamo še dodaten problem, saj smo priča kroničnemu pomanjkanju visokotehnoloških naprav (tudi tistih bolj starejših), operacijskih kapacitet, varčevanju pri boljših zdravilih, nepreglednemu in zbirokratiziranemu sistemu znotraj samega zdravstvenega ustroja, pohlepu po visokih zaslužkih itd.
  Zato iskreno naprošam vse tiste med vami, ki ste še dobrega zdravja: NAREDITE VSE, KAR JE V VAŠ MOČI, DA OSTANETE ZDRAVI. V NASPROTNEM PRIMERU SE VAM NE PIŠE PREVEČ DOBRO!!!
  Povrnimo se k našemu vprašanju. Ali je alternativna medicina boljša rešitev? Tudi tu potrebujete obilo sreče. Večina "zdravilcev" ima premalo znanja, lahko rešijo nek določen problem, ostalega pa ne znajo. Velik del te populacije ima za cilj le eno: rešiti svoj ekzistenčni problem na kar lažji način (nekateri celo močno obogatijo).
Prednost alternativcev je v dejstvu, da se le-ti pogovarjajo s pacientom, ga obravnavajo (večinoma) s spoštljivostjo in razumevanjem, kar seveda blagodejno vpliva na pacienta, ki ima slabe tovrstne izkušnje s "pravimi" zdravniki. Pacientova psiha je izrednega pomena, saj ima v principu vsak človek samoozdravitvene sposobnosti, le najti jih mora.
  Sam sem v svojem življenju obiskal marsikaterega med njimi in v glavnem nimam slabih izkušenj, čeprav mi je največ pomagal športni fizioterapevt, ki pa se nima za zdravilca. Na primeru moje žene pa sem prišel do zaključka, da so najbolj opevani zdravilci pri nas v resnici bolj bleferji, kot kaj drugega. Moja žena je imela jeseni oteklo bezgavko v dimeljski preponi (je bivša zdravstvena delavka). Z veliko muke sem je nagovoril, da je po dolgih letih obiskala zdravnika. Krvni izvidi so bili zelo dobri, zato je njena zdravnica, kot zadnjo opcijo, predlagala punkcijo bezgavke. Žena se za to ni odločila. Vendar jo je skrbelo, zato se je naročila pri Domančiću v Kranjski gori. Januarja je odšla na štiridnevno terapijo, sama terapija ni draga, saj ima omenjeni zdravilec drugačno, bolj pošteno strategijo služenja denarja. Vsakdo, ki sprejme njegovo terapijo je zelo impresioniran, saj ima tako "moč", da njihova telesa po mili volji spravlja v nemogoče položaje.( Kasneje mi je nekdo razložil, da je to navadno hipnotično stanje.). Tisti med udeleženci (med njimi je bila tudi moja žena), ki ostanejo v normalnem položaju, imajo po zatrdilu g.Domančića, odporen organizem.   Pregled pacienta je v bistvu samo vizualni (včasih niti to ne), diagnozo pa postavi takoj. Večina teh diagnoz je pravilnih. V primeru moje žene je dejal, da ima problem v levem jajčniku. O izredno povečani bezgavki ni vedel nič! Ko ga je seznanila s svoje tegobo, ji je zatrdil, da bo v nekaj dneh bezgalka postala normalne velikosti. V resnici se je bezgavka že pred tem pričela manjšati, po 2-3 tednih pa je postala skoraj normalne velikosti.
Kmalu po izkušnji z zdravilcem iz K. Gore, je obiskala sestro Irmo, ki naj bi si sama ozdravila raka (dvakrat). Ta zdravilka za 'diagnosticiranje' uporablja "nihalo". Ugotovila je, da ima moja žena težave z levo ledvico, ki ima za 20% zmanjšano funkcionalnost. Svetovala ji je dieto "razkislevanja telesa", ki take tegobe odpravi. Zraven je dobila seznam različnih jestvin, ki jih mora uživati med dieto, poleg tega pa še priporočljive kombinacije med njimi, ter seveda seznam tistih, ki jih nikakor ne sme jesti. Sam pregled je prav tako relativno poceni, vendar se pri njej uporablja drugačna (bolj pogosta) strategija zaslužka: prodaja različnih zdravilnih pripravkov.
  Kmalu je še nek moj znanec, ki se prav tako ukvarja z zdravilstvom, slišal za stanje moje žene in ji nemudoma ponudil svoje usluge. Dogovorila sta se, da "delo" opravi brezplačno, če pa jo bo ozdravil, prejme določen denarni prispevek. Kljub temu mu je uspelo nekaj malega zaslužiti s prodajo nekega svojega "čudežnega zdravila".Nekajkrat je bila pri njemu, obisk je trajal v poprečju poldrugo uro, in vračala se je dosti boljše volje, v glavnem je ležala in počivala ob poslušanju vzhodnoazijske glasbe. Zatrdil ji je, da nima raka, saj ga on "začuti" kot hudo bolečino v telesu, v njenem primeru pa tega ne čuti!
  Nekoč mi je v prijateljskem pogovoru pojasnil, da se človek sam odloči, ali hoče živeti še naprej, ali pa ne. To je odlična teorija, saj daje zdravilcu perfekten alibi pri nedoživetju njegovega tretmaja!
Na začetku aprila je moja žena že prejela prvo kemoterapijo, ki naj bi ji "pozdravil" diagnosticiran ne-Hodgkinov B-limfom, III.stadij.
  Iz tega lahko potegnemo logičen zaključek, da je alternativno zdravljenje bolj ali manj zlagana zgodba. Nič kaj boljši obeti za nas niso tudi pri uradni medicini, razen v primeru nesreč, ali pa primerih, kjer nam lahko pomagajo antibiotiki.
  Na našo srečo imamo internet, kjer lahko dobimo dovolj informacij, ki nam utegnejo olajšati ali pa rešiti življenje. Temu, in samo temu namenu je tudi namenjena dotična spletna stran. Iz izčrpnih in zanesljivih informacij lahko potegnemo največjo korist (podobno, kot v ekonomiji), samo dobro informiran človek lahko ukrepa ob danih okoliščinah pravilno. Izobraziti se je treba dovolj zgodaj, da se pravilno odločimo v trenutkih, ko je naše zdravje ogroženo. Te informacije je potrebno nesebično prenesti čim večjemu avditoriju, kajti različni in zelo močni pritiski okolja (mediji, zdravniki, alternativci, prijatelji in znanci) so lahko za nas smrtonosni.