Avtofagija

Dr. Christian de Duve je odkril avtofagijo in leta 1974 za to odkritje prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Beseda avtofagija je sestavljena iz dveh grških besed: autos - sam + phagein – jesti, v bistvu jesti samega sebe ali samojed. Ta belgijski znanstvenik je namreč v 60-tih preučeval jetra in odkril, da celice vsebujejo organel, kjer poteka razgradnja beljakovin in drugih makromolekul. Kasneje so ta organel poimenovali lizosom. V lizosomu, kjer se nahajajo encimi, poteka reciklaža vsega odvečnega, kar se nahaja v celici – izrabljeno ali poškodovano tkivo, ostanki hrane, bakterije, virusi in ostala naslaga. Vse to se pretvori v nov gradbeni material in energijo. Vprašanje: ali potem sploh potrebujemo živalske beljakovine?

Če si zamislimo človeka, ki sploh ne je beljakovin, bi v njegovih prebavilih našli skoraj identično količino beljakovin, kot če bi jih dobil preko zaužite hrane. S prej omenjeno sposobnostjo reciklaže odpadnih beljakovin in ostankov virusov, telo dobi nove beljakovine. Vsak dan telo potrebuje 200-280 g beljakovin, preko hrane pa v poprečju prejme zgolj 70g, kar je seveda premalo za gradnjo novih celic. In tu nastopi avtofagija, ki našemu organizmu dá dovolj beljakovin. V primeru, da avtofagija ne deluje pravilno, se lahko razvijejo bolezni kot so to diabetes II, Parkinsonova bolezen, bolezni povezane s staranjem in celo rak. Če avtofagija zataji, potem se odpadni material prične nalagati povsod po telesu. Če imate težave s spominom, potem se je v vaših možganih skozi leta najverjetneje nakopičilo preveč odpadnega materiala, kar potem povzroča opisane težave s spominom.

Zavedati se je treba, da v telesu obstaja še en mehanizem, ki poviša količino celičnih odpadkov, in to je apoptoza. Apoptoza je v celici vgrajen mehanizem za samouničenje, ki se sproži takrat, kadar je celica prestara ali deformirana, nenormalna.

Dr. Yoshinori Ohsum je odkril, da pod stresom, ki nastane zaradi posta, restrikcije vnosa kalorij ali pri stradanju, se avtofagija okrepi. V takem primeru telo prične izrabljati celične in bakterijske odpadke, proizvodnja beljakovin se zmanjša, hkrati pa se telo prične čistiti. Dr. Ohsum je preučeval, kaj se dogaja ob postu ali stradanju. Telo je pospešeno odstranjevalo toksične celice, hkrati pa so celice proizvedle več energije in živele so dalj časa. Istočasno je v telesu manj vnetij in zviša se količina dušikovega oksida (NO), ki je glavna molekula pri čiščenju in pomlajevanju telesu. Dušikov oksid namreč širi žile in s tem zmanjša krvni pritisk ter pospešuje pretok krvi, kar ima seveda izredne zdravilne lastnosti za naše telo.

Za svoj prispevek k odkritju mehanizmov delovanja avtofagije je leta 2016 prejel Nobelovo nagrado na področju fiziologije ali medicine.

Prekinitveni post

Prekinitveni post je najboljša oblika posta. Zaužijemo zgolj dva obroka dnevno, v bolj ekstremnih situacijah (kadar hočemo na hitro doseči želen učinek) se priporoča zgolj en dnevni obrok. Zakaj? V današnjem tempu življenja si le težko privoščimo postenje na daljši rok. Če želimo pričeti s to obliko posta, potem zaužijemo le 3 obroke dnevno: zajtrk, kosilo in večerja, ves preostali čas ne smemo imeti nikakršnega prigrizka. Nato pa vsak dan zajtrkujemo nekaj deset minut kasneje, tako da po določenem času zajtrk enostavno preskočimo in kosilo je naš prvi obrok. Seveda bodo mnogi med vami pričeli ugovarjati, da je zajtrk nujno potreben. Res je, zajtrk je nujno potreben za otroke med odraščanjem, za športnike in za ljudi, ki opravljajo težje fizično delo. Zavedati se je treba, da je bila velika večina raziskav, ki podpirajo razširjeno mnenje, kako koristen je zajtrk, financirana s strani prehrambene industrije (proizvajalci kosmičev iz žitaric). Za vse odrasle, ki ne opravljajo težjih fizičnih del, pa velja, da zajtrk ni potreben.

Poglejmo si naslednji primer: večerjali smo ob 8. uri zvečer (torej zadnji dnevni obrok), kasneje gremo spati, zjutraj ne zajtrkujemo, prvi obrok pa imamo ob 1h popoldan. Kot lahko izračunamo, kar 15 ur nismo jedli. To je v bistvu neka oblika posta. V tem 15 urnem obdobju je naš organizem imel dovolj časa, da vse toksine in druge odpadke uspešno odstrani iz telesa. Privoščili smo mu, da si nekoliko oddahne. Če pa smo dodatno še na dieti z malo vsebnostjo ogljikovih hidratov, bomo avtofagijo dosegli že v 12 urah! Posledice: izgubili bomo odvečne kilograme in naše telo bo bistveno bolj zdravo. Zmanjšali bomo možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni, nevroloških težav in sladkorne bolezni, znižali pa bomo krvni tlak, oksidativni stres in vnetja.

Zaključek

Skoraj vse religije tega sveta predpisujejo post kot dejanje očiščenja. S postom ne očistimo zgolj naše telo ampak tudi našo duševnost.

Če hujšamo bolj intenzivno, bomo pri večji izgubi teže imeli ohlapno, visečo kožo, isto velja za podkožno tkivo. Z mehanizmom avtofagije se to ne bo zgodilo, saj bo telo tudi to odvečno tkivo uporabilo za izgradnjo novih celic in energijo.

Pri prekinitvenem postu zdrava ketonska dieta da najboljše rezultate.

N.K., februar 2019