Ječmen spada med najstarejše vrste žit. Poznali so ga že stari Egipčani in Grki. Iz njega so pekli kruhu podobno pogačo in izdelovali pijačo.
Ječmen vsebuje pomembne prehransko fiziološke sestavine. Od mineralov in vitaminov vsebuje večje količine kalija, fosforja in magnezija, od vitaminov pa vitamine B kompleksa, niacin in vitamin E. Krom, mineral v sledovih, pomaga uravnavati krvni sladkor. Ječmen je bogat tudi z dietnimi vlakninami. Topna vlaknina (beta-glukan) znižuje nastajanje holesterola v jetrih, antioksidanti pa pomagajo pri zaščiti pred boleznimi srca in ožilja.
Pri nas omenja ječmen že Valvazor. Gojili so ga za ječmenovo kašo, moko, za živinsko krmo in kot nadomestek za kavo. Tudi ječmen je že skoraj izginil z naših jedilnikov, čeprav je bil svojčas eno zelo pomembnih živil, ki so pomagala preživeti zimo.
V idealnem svetu bi posadili ječmen in, ko bi pognal tam do višine 30-tih cm, bi ga poželi ter si pripravili sok iz njega. Toda danes je prst osiromašena, zaradi onesnaženega zraka je tudi delno zastrupljena (kisli dež). Poleg tega je mlad ječmen težko shraniti za daljše obdobje, ne da bi izgubili večji del njegovih biokemičnih lastnosti.
Pred več kot 30-timi leti je ameriški znastvenik japonskega porekla Dr. Yoshihide Hagiwara raziskoval hranljivost mnogih rastlin. Svoj izbor je zaokrožil na 150 rastlinskih vrst. Ko je začel preučevati poganjke ječmena, je osupnil nad dobljenimi rezultati, saj so močno prekašali izide drugih rastlin. Predvsem je osupnil nad kompleksno biosestavo mladega ječmena, čeprav takrat znanost še ni poznala mnogih stvari, ki so jih odkrili šele kasneje (antioksidanti in encimi).
Dr. Yoshihide Hagiwara je moral najprej najti rodovitno prst, ki bi omogočala dobre letine, tudi podnebne razmere so igrale pomemben činitelj, ter zadostne vire ekološko neoporečne vode. Preučeval je primerne lokacije po vseh ZDA in na koncu se je odločil za dolino v Kaliforniji, ki je zagotavljala najkvalitetnejše pogoje. Seveda je odločilno vlogo igral tudi izbor najkvalitetnejšega semena. Toda to še ni bilo konec vseh težav, še vedno je bila največja težava, kako mlad ječmen shraniti za kasnejšo uporabo, ne da bi izgubili njegove lastnosti. Hagiwara je sčasoma rešil tudi ta problem in postavil izredno drago proizvodnjo. Tako je nastal izdelek Barleygreen. 10% od prodajne cene gre za nadaljne raziskovalno delo.
Kako ga proizvajajo?
Seveda ni potrebno razlagati, da je pridelava ječmena ekološko povsem neoporečna. Ko rastlina doseže velikost cca.30 cm, jo požanjejo. V roku 30-tih minut se mora ječmen oprati v neoporečni vodi, saj bi v nasprotnem primeru začeli izgubljati na kvaliteti. Pod vplivom sonca in drugih faktorjev, bi se pričel proces razpadanja rastline. Torej je časovni rok najbolj bistven za končno kvaliteto produkta. Potem, ko ječmen izperejo v vodi, se prične drugi del obdelave. Iz rastline odstranijo 99% vlaknin. To storijo tako, da po slabim pritiskom izstisnejo sok, ki je bistveni del ječmena, poln encimov, mineralov, vitaminov in beljakovin, v originalni naravni sestavi in razmerju. Kljub temu, da bi z višjim pritiskom pri stiskanju rastline dobili več soka, pa bi ravno to uničilo velik del koristnih snovi v njem. Torej ima kvaliteta prednost pred kvaniteto.
Ko se sok iztisne iz rastline, ta prične pod vplivom zraka oksidirati. Če ne bi takoj ukrepali, bi sok izgubil svojo sveže zeleno barvo in bi potemnel, postal bi rjave barve. Da se to prepreči, se uporablja poseben tehnološki postopek z uporabo vakuuma, ki iz soka odstrani kisik. S tem se življenska doba soka podaljša.
OPOMBA: VEČINA DRUGIH PROIZVAJALCEV JEČMENOVEGA SOKA RASTLINO NA SONCU ZGOLJ POSUŠIJO IN JO NATO ZMELJEJO V PRAH! Prepričan sem, da dodaten komentar k temu ni potreben.
In zdaj nastopi verjetno najpomembnejši trenutek, ko je potrebno sok spremeniti v obliko, poznano kot Barleygreen, v prah. Z namenom, da pri proizvodnji ohranijo enako kvalteto, se uporablja inovativen postopek sušenja in to na sobni temperaturi, kar ohranja kakovost prozvoda. Previsoka temperatura bi namreč spremenila in osiromašila učinkovitost delovanja ječmenovega soka. Sok se razprši na kompleksni-karbohidrat maltodekstrin, ki ga pridobijo iz pinjol in koruznih zrn, in je topen v vodi. Kompleksni-karbohidrat maltodekstrin nadomesti ječmenove vlaknine, kar prepreči oksidacijo in molekulam ter encimom omogoča, da ti ostanejo med seboj ločeni, zato ne uzgubijo svojih narvnih lastnosti. Za razliko od rastlinski vlaknin, je kompleksni-karbohidrat maltodekstrin topen v vodi in zaradi tega omogoča vstop v krvotok v nekaj minutah. Ves postopek sušenja soka traja zgolj 2 sekundi!
Ostali dodatki
Dodane so majhne količine rjavega riža in rjavih morskih alg (kelp, haluga), seved oboje v prahu. Rjavi riž je bogat vir B1 in B2 vitamina, vsebuje tudi nikotinsko in linolno kislino. Alge pa vsebujejo 14 mineralov v sledovih in dodatnih 5 vitaminov, ki jih ponavadi ne dobimo skozi običajno prehrano. Svetlozelena barva praška je posledica prisotnosti klorofila, saj izdelku niso dodana ne barvila ne dodatki za okus.
Vendar je kvaliteta Barleygreena v zadnjih letih pričela pešati (predvsem vitaminov), verjetno zaradi preveč intenzivne proizvodnje. Moram poudariti, da je Braleygreen še vedno vrhunski izdelek, toda želja za vse boljšo kakovost je zahtevala, da se proizvodnja preseli drugam. Nastal je nov izdelek Barleylife , ki je zvišal kvaliteto Barleygreena in ki lahko zadosti povpraševanju tržišča po povečani proizvodnji. Nova Zelandija je poznana po svoji le malo onesnaženi naravi (zgolj urbana središča so nekoliko onesnažena), zato se je proizvodnja preselila prav tja. Alberta je kanadska provinca, ki je zelo slabo poseljena in ima izredno rodovitno in ekološko neoporečno prst, zato se je drugi del proizvodnje preselil tja. Tako na Novi zelandiji kot tudi v Kanadi se letino žanje zgolj enkrat na leto, kar omogoča, da se velik del hranil, nakopičenih v ječmenu, povrne nazaj v zemljo po naravni poti.
V svetu obstaja že pravo gibanje navdušencev ječmenovega soka, ki priporočajo vsem ljudem, da ga vključijo v svojo prehrano. Ti navdušenci pričajo o izredni dobrobiti za človekovo zdravje.
Na tem mestu vam bi rad priporočil in predstavil vrhunski izdelek, ki je tudi cenovno dosti bolj ugoden od Barleygreena.
Barleylife
Zakaj bi morali redno uporabljati Barleylife
Asimilacija, alkalnost, klorofil, vitamini in minerali, popolna in uravnotežena hrana, kjer so proteini in encimi le del biološkega fenomena Barleylife
1. Faktor asimilacije.
"Si, kar sprejemaš". Ker je Barleylife nekuhana, neprocesirana in koncentrirana hrana, potem telo lahko takoj sprejme njena številna hranila. Že veliko ljudi je spoznalo, da jim uživanje velikih količin in mineralov v resnici ni pomagalo, saj so ti v taki obliki, da jih telo lahko sprejme zgolj v majhnih odstotkih. Medtem so pri Barleylife - vitamini, minerali, mineralne amino kisline (beljakovine) in encimi, v povsem naravni obliki, kar telesu daje močno 'pogonsko' gorivo. Naše telo z uživanjem izdelka Barleylife dobi neprimerno več vitaminov in mineralov, kot pa če bi jemali velike količine mineralov in vitaminov, ki nam jih nudijo na trgovskih policah.
2. Visoka alkalnost Barleylife .
Naše celice v telesu ne morejo normalno delovati v nihajočem pH stanju (ta odraža stanje alkalno/bazično - kislo). Študije so pokazale, da kadar je naše telo preveč kislo, potem smo bolj dovzetni za različne bolezni. Strokovnjaki s področja alergij so ugotovili, da imajo hudi alergijski bolniki kisle sisteme. Večina industrijsko obdelane hrane je kisle in kadar tako hrano prevečkrat jemo, se poruši naše pH ravnotežje.. da bi imeli primerno alkalnost v telesu, bi naša prehrana morala biti sestavljena iz 70-80% surove zelenjave in sadja. Visoka alkalnost Barleylife nam bo pri tem zelo pomagala.
3. Visoka vsebnost klorofila .
Klorofil nastane v rastlinah zaradi fotosinteze. Je v bistvu shranjena energija sonca, ki je človek vnese vase preko prehrane. Molekularna sestava klorofila je skoraj identična sestavi hemoglobina v krvi, razlikujeta se zgolj v tem, da ima klorofil na koncu molekule magnezij, hemoglobin pa železo. Glavna naloga klorofila v telesu je odstranjevanje mrtvih celic, poleg tega zmanjša ali popolnoma eliminira slab ustni zadah, lahko pa tudi odstrani starostne kožne pege.
4. Širok spekter vitaminov in mineralov
Barleylife vsebuje vsaj 16 vitaminov, 11 najpomembnejših mineralov in 12 najpomembnejših mineralov v sledovih. Poleg tega vsebuje folno in pantotensko kislino. Bor, kalcij, klor, krom, kobalt, baker, jod, železo, magnezij, mangan, nikelj, fosfor, kalij, selen, natrij, žveplo, cink in več kot 50 elementov v sledovih. Barleylife vsebuje tudi vitamine iz skupine beta-karotenov, biotin, holin, niacin, vitamin A, vitamin B1, B2, B6, B12, vitamin C, vitamin F, vitamin K in vitamin E. Premore 11x več kalcija kot kravje mleko, s to razliko, da ne povzroča kislost v telesu, kot je to zančilno za mleko. Ima tudi skoraj 5x več železa, kot ga ima špinača, 7x več vitamina C, kot ga imajo pomaranče in 80 mg vitamina B12/100 gr.
5. Popolnoma uravnotežena hrana.
Prava moč izdelka Barleylife je v kombinaciji mnogih hranil. Je močno koncentrirana hrana, skoraj taka, kot je to v naravi. Je najbližje naravi, toliko, kot je to sploh mogoče. Hranila so v izdelku sestavljena v popolnoma naravnemu razmerju. To dejstvo je bil glavni razlog, da se je Dr. Yoshihide Hagiwara avtorja Barleylife, pričel ukvarjati izključno z ječmenom, čeprav je skrbno preučeval na stotine drugih rastlin. Ugotovitev, da ima mlad ječmen tako kompleksno sestavo in kombinacijo hranil, je potisnila zanimanje za druge rastline popolnoma na stranski tir. Kot sam pravi: "Same količine vitaminov in mineralov niso toliko pomembne, kot je njihova kompleksnost. Obdobje, ko smo se fokusirali zgolj na en vitamin ali en mineral, je dokončno za nami, pomembnejši je biološki fenomen."
Ječmen je ustvaril 'Mojster kemije', tisti, ki je rekel, naj jemo zelene rastline. Barleylife vsebuje hranila, ki ji sploh še nismo odkrili! Naj kot primer povemo, da znastveniki menijo, da je v izdelku Barleylife vsaj 1000 encimov, če ne že vseh 3 tisoč, kot jih poznamo do sedaj. Kljub temu smo jih v laboratoriju bili izolirali zgolj 20-30. Encimi so beljakovine v kombinaciji z vitamini in minerali, ki skupno delujejo za naše telo. Prav zaradi teh encimov, ta izdelek spada v kategorijo 'žive hrane'.
6. Veliko beljakovin
Beljakovine v Barleylife so sestavljene iz 18-tih od vseh 21- tih različnih amino kislin, ki so v našem telesu. Preostale 3 naše telo samo ustvarja. Barleylife ima dvakrat toliko beljakovin (glede na težo), kot jih ima popularni hamburger, toda brez holesterola in brez maščob. Veliko število profesionalnih športnikov uporablja Barleylife , ki jim daje večjo vzdržljivost in moč. Amino-kisline v tem izdelku: Alanine, Arginine, Aspartna kislina, Cistine, Glutamična kislina, Glicin, Histidin, Izolevcin, Levcine, Lizine, Methionin, Phenylalaninev, Prolin, Serin, Threonin, Tryptophan, Tyrozin, Valin .
7. Bogastvo encimov
Zeleni listi ječmena vsebujejo ogromno število encimov, ki pomenijo iskre življenja v našem telesu. Encimi so nujno potrebni pri vseh kemičnih procesih, ki telesu dajejo življenskost. Brez teh iskric in brez teh kemičnih procesov, bi bili nezmožni živeti, bili bi zgolj vreča kosti, ki se ne bi mogla gibati, govoriti ali dihati. Študije so pokazale, da vitamini brez pomoči encimov, zaradi asthmatične bariere, ne bi mogli preiti v celico. Vsi smo se rodili s polnim skladiščem živih encimov.
Toda zaradi našega načina življenja in prehrane, prično uskladiščeni encimi izginjati. Kmalu je skladišče izpraznjeno, saj ne dovajamo dovolj novih. Encim supper oxide dismutase (SOD) je bil veliko preučevan, saj se starostni procesi pri človeku pričnejo hitreje odvijati, če imamo pomanjkanje SOD-a. Večje količine tega encima omogočajo našemu telesu, da hitreje in uspešneje popravlja škodo, ki jo povzročajo starostni procesi. Poleg tega SOD deluje protivnetno in je odlična zaščita pred rakom. Barleylife je bogat s SOD-om, eden najbogatejših virov današnjih dni.
Drugi encim se imenuje P4D1, ki so ga izolirali v laboratoriju v Kaliforniji, v devetdesetih letih. Našli so ga v Barley juice. Ugotovili so, da P4D1 v človeškem telesu deluje na dveh področjih. Je prva poznana snov, ki v resnici stimulira popravilo DMA molekul. Povsem verjetno se zdi, da lahko okvarjene celice ozdravijo, oziroma, da, ko se delijo, iz njih nastanejo nove, zdrave celice. Ugotovili so tudi, da ima P4D1 zmožnost odtrgati beljakovinsko ovojnico rakaste celice in s tem omogoči belim krvničkam, da te celice napadejo in jih uspešno uničijo.
Cytochrome oxidase je encim bistvenega pomena za celični metabolizem. V telesu sta dve obliki maščobe: rjave maščobe, ki vsebujejo cytochrome oxidase, in so metabolično aktivne, ter bele, ki tega nimajo in tudi niso aktivne. Bela maščoba je tam brez pravega razloga, oz. je povsem nepotrebna. Veliko posameznikov trdi, da s pomočjo zelenega ječmenovega soka lažje shujšamo, kar je verjetno posledica povišane aktivnosti cytochrome oxidaseja v encimskem sistemu.
Še nekaj o SOD-u - njegovi zdravilni učinki
SOD je mogočen antioksidant. Normalno delovanje metabolizma pri človeku ustvarja hudo nevarne superoksid proste radikale, to so molekule kisika z neparnimi elektroni. Ti prosti radikali poškodujejo celično steno, kar naj bi bil glavni vzrok, da se staramo, ter da zbolimo, vključno z nastankom raka. In prav antioksidanti, kot je to SOD, se učinkovito spopadejo s temi strupenimi prostimi radikali, torej delujejo zaščitno. V laboratorijih so mišim vcepili rakaste celice, potem pa so jim dajali zeleni ječmenov sok, kar je nevtraliziralo delovanje rakastih celic. In to predvsem zaradi velike vsebnosti SOD-a v ječmenovem soku. V posušenem zelenem soku je obilo SOD-a, toda poleg njega vsebuje še veliko drugih encimov, za katere sploh še ne vemo, kako delujejo. Zaupati moramo 'Mojstru kemije', ki je pred 6.000 leti dejal, da naj jemo zelene rastline.
Nekaj encimov, ki se nahajajo v soku Barleylife :Aspartate aminotransferase, Catalase, Cytochrome oxidase, DNase, maščobna kislina oxidase, Hexokinase, Malic dehydrogenase, Nitrate reductase, Nitrogen oxyreductase, Peroxidase, Peroxidase catalase, Phosphatase, Phospholipase, Polyphenoloxidase, RNase, Superoxide dismutase, and Transhydrogenase.
Dnevna uporaba:
Odrastli: 2 čajni žlički (čž), 2 - 3x /dan
Otroci: 1 čž / dan
Športniki in ostali ob izjemnih naporih: 6 - 9 čž /dan
Nekateri pa pričnejo z 1 čž in nato po določenem času odmerek povečajo
BarleyLife ne vsebuje kelpa (rjavih morskih alg), saj so neakteri ljudje nanj alergični.
Najpogostejša vprašanja in odgovori
Kako naj ga jemljem?
Prašek v kozarcu dodobra zmešajte z vodo in ga spijte
Kdaj je najbolje, da ga jemljem?
Najbolje je zjutraj na tešče. Preko dneva pa vsaj 2 uri pred obrokom.
Ga lahko pomešam s sokom?
Da, vendar ne s sokom od sliv, ne s odavicami in ne z vročimi pijačami (zaradi aktivnosti encimov)
Kako ga shranim?
V hladnem, suhem in temnem mestu (pokrov dobro zatesnite). Ne smete ga zamrzniti!
Kdo ga ne sme jemati?
Hrana v taki obliki ne povzroča nikakršnih resnih težav, če pa ste na kakem posebej zahtevnem zdravljenju ali dieti se posvetujte s svojim zdravnikom, ali zdraviteljem.
Pričela sem jemati BarleyLife in se počutim slabše. Zakaj?
Ker ste spremenili prehrano, se ponavadi prične čiščenje - detox, kar vam lahko povzroči lažje težave (glavobol, utrujenost, izpuščaji). Vendar bodo te težave, ko se bo telo dovolj očistilo, prešle in vaše življenje se bo spremenilo na bolje.
Je v izdelku sladkor?
Je, toda to je naraven sladkor, ki se nahaja v samem ječmenovem soku.
Komu priporočate pitje ječmenovega naravnega soka?
Zaradi naravi odtujenega načina prehranjevanja BarleyGreen priporočamo prav vsem ljudem na tem planetu, saj nam omogoča bolj zdravo življenje in deluje preventivno proti mnogim nevarnim boleznim.