Raziskovalci postavili spletno stran o najnovejši raziskavi raka
Evangelos Michelakis in Stephen Archer, posebej za CTV.ca
Datum: ponedeljek 22. jan., 2007 12:23 PM ET
Prejšnji teden je Avis Favaro s CTV-ja poročal o majhni, nestrupeni molekuli, ki bo kmalu na voljo in bo postala poceni zdravilo za mnoge oblike raka, vključno z rakom na pljučih in dojki ali tumorju v možganih.
Originalna zgodba: Small molecule offers hope for cancer treatment
Sedaj raziskovalci z Univerze Alberta, ki so zaslužni za to odkritje, podajajo svoje analize o pomembnih vprašanjih, ki se pojavljajo ob objavi te študije.
Raziskovalci z Univerze v Alberti so poročali, da zdravilo, ki so ga desetletja uporabljali za zdravljenje zelo redkih bolezni presnove, daje upanje, da bi lahko postalo učinkovito tudi za zdravljenje več vrst raka. Zdi se, da diklor-acetat (DCA) spremeni presnovo rakastih celic, pri tem pa ne vpliva na normalne celice, kar pri laboratorijskih preizkusih in pri preizkusih na živalih povzroči regresijo raka, brez kake toksičnosti.
Ti rezultati navdušujejo in nam dajejo upanje, da lahko v nadaljevanju pričakujemo nove uspehe pri zdravljenju rakavih bolnikov. Poročilo je bilo objavljeno v prestižnem medicinskem žurnalu (Cancer Cell) in je že pritegnilo pozornost tako medijev kot tudi bolnikov z vsega sveta. Pozornost javnosti se osredotoča predvsem okoli dveh pomembnih vprašanjih:
1.) Kaj to odkritje dejansko pomeni za rakave bolnike in kakšna je verjetnost, da se bodo tumorji pri pacientih odzvali na podoben način kot pri tumorjih pri živalih?
V zgodovini medicine obstajajo številni primeri zdravljenj in zdravil, ki so se pri ljudeh izkazali kot neučinkoviti, čeprav so pri preizkusih na živalih mnogo obetali. Raziskovalci z Univerze v Alberti so optimistični, saj so pri preizkusil na živalih uporabili človeške tumorje (te so živalim vcepili). Poleg tega se DCA že desetletja uporablja pri zdravljenju ljudi in je dokazano varen (čeprav je število pacientov relativno majhno in ni bil uporabljen za zdravljenje raka). Toda potrebno bo počakati na prave znanstvene klinične preizkuse, preden bo njegova učinkovitost in varnost uradno potrjena.
2.) Ker se zdravilo že uporablja in nobeno podjetje nima patentnih pravic (kar pomeni, da farmacevtska podjetja z njim ne morejo mastno zaslužiti, kot je to običajno pri drugih zdravilih), kdo bo financiral študije, ki stanejo na milijone dolarjev?
Ekipa znanstvenikov z Univerze v Alberti na tem projektu delajo več kot dve leti. Na samem začetku sta dva raziskovalca (dr. Michelakis in dr. Archer) vložila patent za uporabo tega zdravila. Čeprav se same snovi DCA ne da patentirati, se lahko zahteva avtorsko zaščito za specifično uporabo v primeru zdravljenja raka. Namesto da bi dr. Michelakis in dr. Archer ustanovila svoje lastno podjetje, sta z univerzo hotela stopiti v partnerski odnos. Univerza v Alberti je financirala vlogo za patentne pravice in dosegli so „začasno“ zaščito uporabe. Kljub temu se je univerza eno leto zaman trudila pritegniti potencialne investitorje ali pa biotehnična podjetja za nadaljnji razvoj zdravila. Verjeten razlog za pomanjkanja tovrstnega interesa leži v tem, da je patentna zaščita za „rabo“ mnogo slabša varianta patenta, saj težje zagotavlja končni finančni profit. Končno je univerza sprejela oceno, da tak patent pomeni „visoko finančno tveganje“, zato je svoje sponzorstvo umaknila. Teoretično obstaja še vedno določena možnost, da se pojavi kak investitor, ki bi finančno podprl razvoj zdravila. Z namenom, da se opravijo vse potrebne študije o učinkovitosti in varnosti tega zdravila za rak, bi bilo nujno, da ta projekt podpre ena izmed neprofitnih državnih organizacij, ko sta to CIHR ali NIH.
Kakorkoli že, za vse potrebne študije je potrebno veliko časa, čeprav dosti manj, kot pri novih zdravilih, saj je DCA že uporabljal pri ljudeh. DCA je že opravil prvo fazo preizkusa in bi se takoj lahko pričelo z drugo fazo pri rakavih bolnikih. Kar se tiče Kanade, bi se moral DCA prečistiti, sterilizirati in ga primerno formulirati, preden bi pri kanadskem Ministrstvu za zdravje dobili dovoljenje za njegovo oralno uporabo. To sicer predstavlja travmo za tiste ljudi, katerih najdražji trpijo za rakom v zadnjem stadiju, toda postopek mora biti pravilno opravljen.
Zaradi tega je univerza v Alberti postavila spletno stran (www.depmed.ualberta.ca/dca , ki podaja informacije za zdravnike in bolnike o tem, kako se skuša pričeti s potrebnimi kliničnimi raziskavami in kaj je že bilo doseženo. Hkrati pa vsem tistim posameznikom, ki bi v ta namen radi dali prostovoljne prispevke, omogoča enostaven postopek vplačila. Na tem mestu je treba povedati, da obstaja impresivno število tistih posameznikov, ki so izrazili željo, da prispevajo svoja denarna sredstva v ta namen, po drugi strani pa ni nobenih opaznih znamenj, da bi katerokoli večje podjetje izrazilo zanimanje za donacijo tega projekta.
DCA Patenti
V zvezi z DCA obstaja več vlog za patentno zaščito. En patent s strani zdravnikov Michelakis in Archer z Univerze v Alberti ter dva patenta, ki ga je vložila Dr. Karen Newell z Koloradske univerze.
Ker nihče ne more patentirati molekule DCA, so avtorsko zaščitene le 'metode uporabe'.
Patent Michelakis in Archer
Zdi se, da je bil patent na področju Evropske skupnosti umaknjen Link. http://www.thedcasite.com/European_patent_withdrawn.html
Beri naprej >> prva stran >> zadnja stran
>DOMOV<