Železo in puščanje krvi

Puščanje krvi z ali brez pomoči pijavk je način zdravljenja, ki je nastalo že v oddaljeni zgodovini (že v Mezopotamiji in Starem Egiptu so ga uporabljali). Šele pred dobrim stoletjem so na Zahodu s tem prenehali. Sodoben človek ni mogel verjeti, da so nekoč zdravniki uporabljali tako primitivne metode zdravljenja. Toda, ali je bilo to zdravljenje res tako neumno početje?

Glede na to, da danes obstajajo klinike, kjer se za puščanje krvi uporabljajo pijavke, celo zadevo postavijo v drugačno luč. Letos je bilo v medijih objavljena novica, da je poznana ameriška filmska zvezda, Demi Moore, odšla na avstrijsko kliniko na čiščenje telesa s pijavkami. David Meyers, kardiolog iz Kansas University Medical Center, je ugotovil, da so ženske pred menopavzo za 50% bolj zaščitene pred srčnim infarktom od moških, kasneje pa so njihove možnosti enake kot pri moških. To pripisuje menstruaciji, saj ženske enkrat mesečno izgubijo nekaj krvi. Osebe z povišanim železom v krvi pa imajo za 30% večjo možnost, da doživijo srčni infarkt. Razlog naj bi bil v tem, da se odvečno železo veže na holesterol in povzroča oksidacijo, kar tvori plak v žilah.

Dr. Tracey Rouault pa pravi, da se nevarna bakterija stafilokok hrani z železom, zato nastanejo vnetja krvi, kosti in pljučnice. Sodobna medicina prav na tej osnovi iščejo zdravila, saj so antibiotiki vse manj uspešni v boju s to bakterijo.

Strokovnjakinja za akupunkturo, Roslyn Motter, pa pravi, da puščanje krvi odpravlja bolečino in visok krvni pritisk. Ko na bolečih mestih z iglo povzroči manjšo krvavitev, s tem izpusti staro, pregorelo in največkrat črno kri, kar vspodbudi boljšo cirkulacijo in odpravi zdravstveno težavo. Da je temu res tako, lahko potrdi tudi avtor tega besedila.

Pijavke imajo kar nekaj zdravilnih lastnosti. V njihovi slini poznamo kar 15 encimov, ki imajo paliativne sposobnosti. Eden izmed njih – hirudin – preprečuje koagulacijo krvi, tako da jo pijavka lahko nemoteno srka. Hyaluronidase pa sprošča žile, kar znižuje krvni pritisk. Drugi encimi pa odpravljajo bolečino in otekanje. Čeprav je puščanje krvi s pomočjo pijavk res nekoliko nagnusno, pa po drugi strani nimajo slabih stranskih učinkov kot je to v slučaju farmacevtskih zdravil in je verjetno tudi uspešnejše od njih.

Pa si oglejmo, na kaj vse vpliva prekomerno železo..

Kosmiči naj bi spadali med zdravo hrano, saj žitarice vsebujejo veliko mineralov in vitaminov ter seveda tudi vlaknin. Tako kot vsak industrijski proizvod iz moke, je tudi pri kosmičih dodano železo (Fe), katerega vsebnost je označena na etiketi.

Ena ameriška študija je izmerila dejansko vsebnost železa v 29 vrstah najbolj popularnih kosmičev in ugotovila, da njih 21 vsebuje 120 odstotkov ali več vrednosti kot je to opisano na etiketah, 8 jih vsebuje 150 odstotkov ali več. Ena pa vsebuje skoraj 200 odstotkov zapisane vrednosti. Če je v skledi kosmičev tista vrsta proizvoda, ki vsebuje 120% več železa, to pomeni, da bomo prejeli 44 mg Fe. Priporočljiv dnevni vnos je za moškega 8 mg, za žensko (ki še ni v menopavzi) pa 18 mg. Najvišji priporočljiv vnos železa za odraslo osebo je 45 mg! (Preko hrane prejmemo še več Fe)

Visok vnos železa lahko povzroči mnoge zdravstvene težave – od raka do obolenja srca.

Za normalno delovanje celic so potrebni elektroni. Kisik je lačen elektronov in beljakovine, ki jih prenašajo, vsebujejo majhne količine železa. Kisik in železo sta nujno potrebna za življenje.

Kljub temu pa lahko oba elementa škodujeta delikatni ureditvi v celicah.

Energijski metabolizem v celicah proizvaja tudi toksične stranske produkte, vendar v majhnih količinah. Eden izmed njih je kisikov derivat super-oksid. K sreči celice vsebujejo encime, ki to obliko kisika takoj nevtralizirajo in ga spremenijo v vodikov peroksid. Ta se spremeni v vodo in kisik.

Vendar gredo lahko stvari v nepravo smer, če še pred očiščenjem super-oksid ali pa vodikov peroksid na svoji poti naletita na železo. To ustvari hidroksil radikale, ki jih bolje poznamo pod imenom prosti radikali. Ti takoj napadejo prvo biološko molekulo v njihovi bližini in proizvedejo sekundarne radikale. Če se tega procesa ne zaustavi, bo nastala velika škoda za naše telo.

Hemoglobin, ferin in transferin

Še do nedavnega je znanost poznala le nekaj načinov, kako se železo izloča iz telesa – krvavitev in odpadanje kožnih in gastro celic. Toda na tak način se lahko izloči le nekaj miligramov Fe na dan. Šele leta 2000 so odkrili protein, imenovan hepcidin, ki ga izločajo jetra. Ta ob povečani vrednosti Fe v krvi celicam v črevesju signalizira, da zmanjšajo absorpcijo železa, preostalemu telesu pa, da naj Fe spremeni v feritin – beljakovino, ki shrani železo.

Če je hepcidin tako vsemogoč, ali potem lahko pride do preveč Fe?

Leta 1996 je skupina znanstvenikov objavila odkritje gena (HFE – v bistvu je par genov), ki povzroča podedovano hemokromatozo – ta povzroča, da telo absorbira preveč železa. HFE vpliva na (ne)izločanje hepcidina.

Vprašanje: koliko ljudi ima ta podedovan gen? Presenetljivo, v ZDA ima ena od 200 oseb to prirojeno napako. Glede na to, koliko oseb ima v sebi preveč železa, pa je to razmerje lahko celo 1:40.

Lahko pa, da obstaja dosti več oseb, ki imajo le en defekten gen, drugi pa je povsem normalen. V takem primeru lahko govorimo, da ima skoraj 30% oseb okvarjen en HFE gen!

Kakšna je res prava številka, je težko ugotoviti, potrebno bo še veliko raziskovalnega dela. Raziskave so pokazale, da imajo osebe z enim defektnim genom HFE nekoliko povišane vrednosti feritina in transferina (ta Fe pospremi na poti skozi žilje). Raziskave je pokazala, da imajo osebe z enim okvarjenim genom štirikrat večjo možnost, da bodo imele preveč Fe.

Fe in srčno-žilne bolezni

V nedavno objavljeni meta-analizi (pregled 55 študij) so izsledki naslednji: 27 študij je potrdilo povezavo med Fe in srčno-žilnimi bolezni, v 20 to ni bilo potrjeno, pri osmih pa je bilo ravno obratno.

Skandinavska študija je obravnavala osebe, ki so doživele infarkt in tiste, ki niso imele infarkta. Preveč feritina pomeni 2-3x večjo možnost za infarkt. Druga študija pa je to razmerje še zvišala – 5x večja možnost. Na Finskem so obravnavali 2000 oseb: več feritina – 2x več možnosti za infarkt, vsak dodaten procent povišanega feritina, zviša možnost za 4%! Le kajenje je večji rizični faktor.

Feritin ni najbolj zanesljiv marker, saj nanj lahko vpliva vsako vnetje v telesu. Zato so kanadski raziskovalci merili vsebnost Fe v krvi – višje vrednosti železa pomenijo dvakrat večjo možnost za infarkt.

Fe in sladkorna bolezen.

Že v 80'.-tih so ugotovili, da imajo bolniki, ki redno prejemajo krvno infuzijo (v njej je tudi Fe), večjo možnost, da se bo pri njih razvil diabetes.

Na Finskem so analizirali podatke 2.000 oseb, naključno izbranih, in ugotovili so, da je prisotnost povišanega feritina predznak za nastanek sladkorne bolezni. Pri moških je bila možnost za obolenje 5x, pri ženskah pa 4x.

Opravljenih je bilo še več raziskav, ki so pokazale povezavo med železom in diabetesom.

Christina Ellervik, avtorica ene od teh študij, je dejala: " Zdi se mi nedojemljivo, da kljub množici objavljene literature, nihče ne opravi klinične raziskave!"

Krvodajalstvo je rešitev v primeru povišane vrednosti železa.

Prva raziskava, kjer so s pomočjo krvodajalstva, hoteli ugotoviti povezavo med povišanim Fe in diabetesom, je bila opravljena leta 1998. tako pri zdravih osebah kot pri bolnikih s sladkorno boleznijo, so ugotovili, da dajanje krvi zviša inzulinsko senzibilnost in presnovo glukoze. Te rezultate sta potrdili tudi raziskavi iz leta 2005 in iz leta 2012.

Fe in rak

Že v petdesetih so delali eksperimente na laboratorijskih živalih, ko so jim dajali injekcije z visokimi odmerki železa in so s tem dostikrat sprožili tumorje na njih. Šele v 80.-tih so povezali Fe in rak pri ljudeh. Leta 1985 sta Ernest Graf in John Eton postavila hipotezo, da lahko različno stopnjo obolelosti od raka na debelem črevesu po svetu, pripišemo vsebnosti vlaknin v lokalnih prehranjevalnih navadah, saj je od vlaknin odvisna absorpcija železa.

Naslednjega leta je Richard Stevens odkril, da je povišan feritin v povezavi z trikrat večjim rizikom, da oseba umre od raka. To je ugotovil na podlagi analize zdravstvenih podatkov 20.000 Kitajcev. Na Švedskem so ugotovili, da imajo darovalci krvi za 20% manjšo možnost za razvoj raka v primerjavi s tistimi, ki niso darovalci. 4 leta kasneje so Finci ugotovili, da pri 40.000 Skandinavcih s povišano vsebnostjo transferina, je možnost za razvoj raka na črevesju 4x večja in 1,5x večja za rak na pljučih.

Cela vrsta različnih raziskav kaže na povezavo med viškom železa in rakom. Toda japonski znanstveniki so tudi ugotovili, da dajanje krvi normalizira jetrne markerje pri bolnikih obolelih od hepatitisa C. Hepatocellular rak je najverjetneje posledica hepatitisa C in ciroze jeter, kar nakazuje možnost, da s krvodajalstvom preprečimo tovrstni rak.

Možgani

Čeprav možgani tvorijo le 2-3 % telesne mase, porabijo 20% kisika (energije). Povsem normalno je, da so zaradi tega bolj na udaru prostih radikalov, saj po drugi strani nimajo ravno veliko antioksidacijsko kapaciteto.

Že v 20.-tih letih prejšnjega stoletja so vedeli, da sta Alzheimerova in Parkinsonova bolezen v povezavi s skladiščenjem železa v možganih. V Parizu je bil nevrolog Jean Lhermitte leta 1924 prvi, ki je zaznal abnormalne količine železa v določenih predelih možganov v primeru obolelih od Alzheimera. Vso to znanje je bilo pozabljeno, vse do leta 1992, ko je nova raziskava potrdila prejšnje. Z inovacijo magnetne resonance so leta 1994 potrdili to tezo.

Leta 1999 so znanstveniki naleteli na nepričakovano odkritje, da je prekurzor za amiloid-beta (peptidi, ki jih tvori 39-42 aminokislin) odvisen od Fe. Ta amiloid se v večjih količinah nahaja povsod tam, kjer se je razvila neka bolezen, predvsem pri nevroloških. Vendar amiloid-beta ni vzrok bolezni, čeprav so znanstveniki to mislili in razvijajo zdravila proti tej beljakovini.

Ne smemo pozabiti, da je tudi italijanski zdravnik Paolo Zamboni ugotovil nenavadno visoke vrednosti železa v možganih, kar povzroča multiplo sklerozo. Njegova teorija pravi, da do tega pride zaradi zamašitve možganske vene, kar se je izkazalo za resnično.

Zaključek

Veliko raziskav z različnih koncev sveta in iz različnih obdobij kaže na povezavo med povišanimi vrednostmi železa in različnimi obolenji. Če imate tudi vi povišane vrednosti železa, potem je najbolje, da postanete krvodajalec, s tem boste najverjetneje preprečili nastanek ene od zgoraj navedenih bolezni, poleg tega pa boste storili tudi nekaj dobrega za sočloveka.

Zakaj nihče noče financirati kliničnih raziskav o povezavi Fe in boleznimi? Verjetno zaradi tega, ker to danes ni preveč „in“, farmacevtska industrija pa raje izdeluje različna zdravila proti srčnim obolenjem, raku, Alzheimeru, Parkinsonu in sladkorni bolezni, kjer so njihovi zaslužki astronomski.

Na Zahodu nič novega?

N.K., december 2018