FERMENTIRANA HRANA
V človekovem prebavnem traktu se nahaja od 80-90% imunskega sistema, ostalo se nahaja v dihalnem sistemu, na koži in v krvi. V črevesju imamo desetkrat več bakterij, kot imamo celic. V idealnih pogojih je v črevesju več človeku koristnih kot pa nevarnih bakterij. Koristne bakterije so tiste, ki dokončno razgradijo zaužito hrano, poleg tega pa še sodelujejo pri absorpciji mineralov in tvorjenju vitaminov skupine B ter vitamina K2 (slednji je skupaj z vitaminom D nujen, da bi se lahko kalcij vezal v kosti in mu na ta način preprečil, da bi se kopičil v arterijah).
Če se ravnovesje bakterij poruši in pričnejo prevladovati slabe bakterije, potem lahko pride do zelo hudih okvar (luknjičasto črevesje – odpira prosto pot toksinom, da preidejo v organizem) in razvoja mnogih bolezni, ki so lahko za nas usodne. Skratka naš imunski sistem v takem primeru opeša. „Junk Food“ je največji sovražnik našega imunskega sistema, seveda skupaj s sladkorjem. Prebivalstvo predvojne Jugoslavije je v svetu veljalo za zelo zdravo. Zasluge za ta sloves je bila tipična balkanska prehrana: kislo zelje, kislo mleko, jogurt,... skratka fermentirana hrana, seveda je temu botroval tudi čist zrak, čiste vode in neznatno onesnaženje okolja s strani industrije. Po 2.svetovni vojni se je to pričelo spreminjati in današnja sodobna družba na teh prostorih je podobna ostalim.
Dr. Natasha Campbell-McBride (ruska znanstvenica živeča v Veliki Britaniji) je razvila GAPS prehranski protokol, s katerim že desetletja uspešno zdravi hude zdravstvene tegobe, kot so to avtizem, epilepsijo, artritis, multiplo sklerozo, celiakijo ter še mnoge druge težave. Osrednji del njenega programa je uživanje fermentirane hrane, saj ta telo očisti strupov, ki so se z leti nabrali v tkivu telesa, ter črevesje napolni s človeku koristnimi bakterijami – optimiran imunski sistem.
Kako pripravimo nekajtedensko (mesečno) zalogo fermentirane hrane?
Najprej potrebujemo močan aktivator fermentacije, ki ga seveda lahko sami pripravimo. Predlog: v sokovniku stisnemo zeleno (1 kg) in soku dodamo močne probiotike. Če teh nimamo, lahko kupimo eko sirotko ali pa zelnico (sok kislega zelja) in dodamo soku. Glavna zelenjava za fermentacijo je seveda surovo zelje. Vsa zelenjava, ki jo bomo uporabili za vlaganje, naj bo ekološkega izvora. Poleg zelje kupimo tudi nekaj kilogramov korenja. Ti dve vrsti zelenjave sta daleč najvažnejši. Ostale sestavine pač dodamo po svojem okusu. Lahko dodamo peso (rdečo ali katero drugo), sladek krompir, ingver, svežo rdečo papriko, habanero feferon, velik šop peteršilja, timijan, repo, itd.
Vso to zelenjavo na drobno sesekljamo (lahko uporabimo sekljalnik) in jo pomešamo v veliki posodi ter ji dodamo sok zelene. To maso stlačimo v steklene kozarce, pri tem pa pazimo, da v masi ne ostanejo zračni žepki. Dobro je uporabiti leseno ali plastično tlačilko, da zrak popolnoma odstranimo iz zelenjave. Ko smo z maso napolnili kozarec, jo prekrijemo z listom svežega zelja. Kozarec zapremo s pokrovom, ki pa ne sme biti preveč privit, saj se bo v zelenjavi pod vplivom bakterij, kmalu pričel tvoriti CO2, ki se mora sproščati v prostor, drugače lahko pride tudi do eksplozije kozarca. Tako napolnjene kozarce shranimo v zaboj ali škatlo. Idealna temperatura
za tovrstno fermentacijo je 24ºC. Poleti ta proces traja 4-5 dni, pozimi pa okoli 7 dni. Seveda lahko v času zorenja vsebino pokušamo, da vidimo, če je stvar že zrela. Ko je glavna fermentacija končana, kozarce prestavimo v hladilnik, da fermentacijo zaustavimo. Tako pripravljena hrana, lahko v hladilniku obstane nekaj mesecev.
Pa dober tek!
N.K. 08-15