Holist.eu - 1. slovenski holistični portal
Prva stran >
dnk

Nam genetika res prinaša rešitev?

Sodobna medicina vseskozi išče čudežno zdravilo, ki naj bi ljudem omogočilo popolno zdravje. Po odkritju penicilina v 1.polovici 20. stoletja, se je zdelo, da ga že ima, čeprav penicilin ne učinkuje na viruse. Toda za viruse naj bi imeli drugo učinkovito orožje - cepiva. Kar kmalu se je izkazalo, da se bakterije lahko penicilinu hitro prilagodijo, zato je medicina morala iskati nove antibiotike, vendar zaradi pretirane uporabe, so ta vse manj učinkovita. Tudi cepiva niso toliko uspešna, kot so predvidevali, poleg tega pa obstaja vse več dokazov, da so človeku škodljiva (zmanjšana telesna odpornost, strupeni konzervansi,...). Zloglasni virus HIV naj bi z živali bil prenešen na človeka prav zaradi cepiv, ki so jih v ZDA 'pridelali' iz opic rezus. Zaradi načina pridobivanja cepiv obstaja vse večja verjetnost, da se bodo pojavljali za človeka vse bolj nevarni virusi, saj ti lahko mutirajo, če se z divjih živali prenesejo na človeka.

V času Nixonove administracije je ameriška vlada pričela obilno financirati raziskave za zdravljenje raka, na čelu teh raziskav pa je stal dr. Robert Gallo. Vloženo je bilo veliko milijard dolarjev, toda brez uspeha. V začetku osemdesetih pa je svet zajela panika, ko se je na Zahodu pričel širiti AIDS, nevarna bolezen, ki naj bi se širila geometrijsko. In zopet je bil Dr. Galllo tisti, ki je stal v prvi bojni vrsti. Čeprav so bili v resnici francoski znanstveniki pod vodstvom Luca Montagneira odkrili virus HIV, pa je Gallo uradno postal  soodkritelj virusa. Na koncu se je izkazalo, da omenjeni virus ni tako nevaren, kot so predvidevali. Dr. Montagneir je kasneje teorijo o Aids-u zavrgel kot malo verjetno, Gallo pa s podporo interesov velike farmacije nadaljuje svojo vojno.

Z novimi odkritji na področju genetike, s preučevanjem človeškega DNK-ja, s prvimi uspehi na področju kloniranja živih bitij, je medicina dobila novo obetavno orožje v spopadu z mnogimi boleznimi, ki jih sama ni bila sposobna zdraviti. Skoraj ni dneva, ko ne bi mediji obveščali javnost o novih obetavnih odkritij s področja genetike. V preučevanje genetike se danes vlagajo velikanska sredstva, le rezultati niso ni preveč spodbudni.

 

Genetika - še ena zabloda sodobne medicine

Z razvojem znanosti, ki se je pričelo pred nekaj stoletji, se je spremenil pogled na človeško telo. Če se je prej nanj gledalo kot na telo ustvarjeno po božji podobi, so znanstveniki nanj pričeli gledati kot na zelo kompleksen mehanizem, kjer duh ni pomemben. Podobno stališče je zavzela tudi današnja genetika: vse v človeku je že vnaprej določeno, ves človeški potencial je zapisan v kodi DNK-ja. Ta dogma izhaja iz dejstva, da če se na primer otrok rodi z nekim negativnim genetskim zapisom, potem se tega ne da več popraviti. Zato današnja medicina govori o podedovani nagnjenosti do določenih bolezni in tako so se po svetu pojavila podjetja (tudi v Sloveniji), ki tržijo  branje DNK svojih strank. Kdor kupi tako storitev, lahko izve, h kateri bolezni je nagnjen, torej na kaj mora biti pozoren.

Seveda kot pri vseh dogmah, temu ni tako.

Že leta 1988 je britanski molekularni biolog John Cairns opravil eksperiment, ki je to teorijo ovrgel.

V petrijevko je dal bakterijo, katere geni ji ne dovolijo proizvodnjo encima laktaze, to pa vsako živo bitje potrebuje za presnavljanje sladkorja iz mleka. V posodo je dal samo laktazo, tako da bakterija ni imela druge hrane na razpolago je že čez nekaj dni petrijevka bila kolonizirana s to bakterijo, ki je lahko laktazo prebavljala. DNK bakterije se je spremenil zaradi spremenjenih okoliščin. Ta preizkus so kasneje večkrat ponovili in prišli so do zaključka, da lahko celo primitivni organizmi spremenijo svoj genski zapis. Geni se lahko aktivirajo kot tudi izključijo. Ta zavest se nahaja na opni vsake žive celice in geni se lahko spremenijo glede na dogodke tako izven celice kot tudi izven telesa.

Drugi znanstveniki pa so šli še dlje in so skušali dokazati, da do sprememb v DNK-ju ne prihaja zgolj zaradi prehrane, temveč tudi zaradi naših misli, ki so lahko zavedne ali pa nezavedne, in zaradi našega čustvovanja.

Dr. Bruce Lipton* je strokovnjak na področju celularne biologije in med vodilnimi znanstveniki, ki preučujejo, kako lahko čustva usmerjajo genetski izraz, kar je razložil v svojih dveh delih:  Biologija prepričanja in Spontana evolucija. Po njegovem prepričanju prava skrivnost življenja ne tiči v DNK-ju, temveč v mehanizmih delovanja celične opne. Receptorji na celični opni sprejemajo različne signale iz okolja, njen mehanizem pa nadzoruje  branje genov znotraj celice. Naše celice lahko genetsko kodo berejo ali pa tudi ne, odvisno od signalov, ki prihajajo iz okolja. Če ima torej naš DNK pred-dizpozicijo za rak, to še ne pomeni, da bomo nekoč od tega tudi zboleli **. Daleč od tega, ta genski zapis morda ne bo nikoli izržen. Dr. Lipton trdi, da lahko na svoje zdravje vplivamo s svojo voljo, s svojim načinom življenja, z našimi mislimi.

* Imenujemo ga tudi oče epigenetike

** Spomnimo se primer Angeline Jolie, ko si je obe dojki dala odstraniti, saj so pri njej našli gen, ki povzroča rak na dojki. Kaj bi ta holivudska filmska zvezda storila, če bi pri njej našli gen, ki povzroča tumor na možganih?

 

Uradna medicina vlaga velike finančne vložke v genetske raziskave, ker za svojo impotenco išče rešitev v možnosti spreminjanja DNK zapisa. Že Peter Duesberg, vodilni svetovni virolog, je dejal, da kadar govorimo o dednih lastnostih, se največkrat izkaže, da so v družini pridobljene življenjske navade tiste (prehrana, življenjski slog,...), ki povečajo možnost nastanka določenih bolezni, sami geni pa so dosti manj pomembni.

 

Zaključek

Današnja medicina se še vedno peha za odkritjem  čudežnega zdravila, toda išče ga, kot vedno, na napačnem koncu. Čudežno zdravilo je vseskozi na dosegu rok – imenuje se Narava.

Če s svojim nespametnim početjem naravo uničujemo, s tem škodimo sami sebi. Zdrava prehrana in čist zrak, sončni žarki in aktivno gibanje v naravi, vse to nam daje zdravje. Samo narava je zdravilo za vse zdravstvene tegobe, sintetičnih zdravil pa ona ne pozna, so ji povsem tuja.


N.K., januar 2019

>DOMOV<