Ozemljitev – brezplačen in odličen antioksidant

Ob nevihti se v oblakih nakopiči izredno velika količina statične elektrike, ki pa ima ponavadi pozitivni el. naboj, Zemlja pa ima ogromen negativni el. naboj. Ko nastanejo ustrezne okoliščine, iz oblakov na zemeljsko površje preskoči „iskra“ , ki jo poznamo kot nevihtno strelo. Na ta način se oblak razelektri. Strela dostikrat na zemlji zaneti ogenj, lahko pa tudi ubije človeka ali žival. O tem je pred tremi stoletji razmišljal tudi Benjamin Franklin, eden izmed 'Ustanovnih očetov ZDA', ki je bil vsestranski intelektualec in izumitelj. Z namenom da zaščiti človeška življenja in domovanja pred uničujočimi učinki nevihtnih strel, je izumil strelovod.

Kakih sto let kasneje je angleški fizik in kemik, Michael Faraday izumil elektromotor, električni transformator in električni generator. Znanstveno je tudi potrdil, da v kletki, ki je izdelana iz kovine (dobrega el. prevodnika), ne obstaja električni naboj, ta obstaja le na površini kletke – taki 'kletki' danes po njemu rečemo „Faradayeva kletka“. Skoraj vsak od nas vsak dan uporablja to kletko – avto namreč. Če se ob nevihtnem dnevu vozimo z avtom in če vanj udari strela, se nam in avtu ne bo nič zgodilo. Še elektronika v vozilu bo ostala nedotaknjena, saj je avto Fradayeva kletka. Tudi betonske zgradbe so v bistvu Faradayeva kletka, saj je v betonu veliko jeklenih žic, ki v principu tvorijo ta fenomen. Toda...

Človeško telo je sestavljeno iz neštetih majcenih baterij, ki jim rečemo človeške celice. V naše telo in iz njega neprestano poteka tok ionov, nekateri imajo pozitivni in nekateri imajo negativni naboj. Ker živimo na zemeljskem površju, vseskozi izmenjujemo elektrone z zemljo in z atmosfero. Toda če smo obuti v čevlje z gumijastimi ali plastičnimi podplati, ti delujejo kot izolatorji, torej preprečujejo ta naravni prehod električnih delcev. Seveda bivanje v Faradeyevi kletki (stanovanja) le dodatno preprečuje to izmenjavo. In ta nenaravna električna izolacija lahko povzroči težave v električnem naboju naših celic.

Ozemljitev

Sam koncept „ozemljitve“ je razvil Clint Ober. Čeprav ni imel visoke formalne izobrazbe, je postal uspešen podjetnik na področju kabelske televizije, nakar je resno zbolel. Po zdravljenju se je odločil spremeniti svoje življenje – prodal je vso imetje in večino razdelil med svoje otroke, si kupil avtodom ter potoval po vseh ZDA. Ker je bil v mladosti rančer, je imel veliko izkušenj z živalmi in naravo. S pomočjo znanstvene literature je pričel študirati električne procese v človeku, ki so bili dostikrat moteni. Znanstveniki so podobno preučevali tudi živali, toda pri njih teh motenj ni bilo zaslediti. Zakaj? Iz preprostega razloga, saj živali niso obute v čevlje in spijo na tleh, so torej ves čas ozemljene.

Ober je zbral skupino zdravnikov in znanstvenikov različnih profilov, s katerimi je pričel opravljati resne, znanstvene raziskave. Izbrali so skupino ljudi z različnimi zdravstvenimi težavami, eni so med testom morali spati ozemljeni, druga skupina pa ni. Rezultati tega eksperimenta so bili odlični, saj se je splošno počutje in spanec „ozemljene“ skupine močno izboljšal.

Od takrat je bilo v svetu opravljenih večje število študij in pri vseh so se pokazali pozitivni učinki ozemljitve.

Mogoče je od vseh opaženih koristi najpomembnejša tista, da se rane hitreje celijo, saj ozemljitev močno zmanjša vnetne procese. Ostale zdravstvene koristi so bile opazne še pri: astmi, apnei, visokem pritisku, bolečinah, revmi, „musklfibru“ (vnetje mišic), revmi, itd...

Kot pravi dr. S. Sinatra, ugleden ameriški kardiolog, vnetje uspeva takrat, ko je vaša kri zgoščena in imate v sebi preveč prostih radikalov, skratka preveč pozitivnega naboja v telesu. Ozemljitev učinkovito zmanjša vnetne procese, saj kri razredči in preko podplatov v telo pošlje negativne ione.

Starostni procesi

Ena glavnih teorij o starostnih procesih v telesu je tista, da so prosti radikali glavni povzročitelji

staranja. Če torej prostim radikalom preprečimo škodljivo delovanje, potem na tak način upočasnimo starostne procese v telesu.

Za ozemljitev so naslednje površine najboljše:

• pesek (plaža)

• trava (najboljša je vlažna trava)

• gola prst

• beton in zidaki (če ni kakih premazov)

• keramične ploščice

Neučinkovite površine so:

• asfalt

• les

• guma ali plastika

• vinil

• smola

Športniki danes ozemljitev uporabljajo za hitro regeneracijo telesa po hudih naporih (predvsem profesionalni kolesarji). Vse kar potrebujete je gola bakrena žica, ki jo ovijete okrog okončin (noge predvsem), žico pa potem vtaknete v vtičnico in sicer v 0, ki pomeni ozemljitev. Kadar ste na dolgem potovanju z letalom, se sezujte in stopala pritisnite ob kovinski okvir sedežev.

N.K., 03. 2017