Magični mikroorganizmi: kako skrbeti za svoje črevesje

Mikrobiom – svet bakterij, ki se nahajajo tako na koži kot v nas samih, je najpomembnejši člen našega imunskega sistema. Vsi patogeni organizmi, ki nas vseskozi napadajo, nam ne morejo škodovati, če nas varujejo človeku prijazne bakterije. Patogeni mikroorganizmi lahko preidejo v naše telo le z zrakom, ki ga vdihavamo, preko zaužit pijače in hrane. Prebavni trak je v bistvu povsem podoben navznoter obrnjeni koži, zato je tam na bilijone bakterij – največ v črevesju in ustih. Bakterije nas pred vsiljivci ščitijo tudi v ušesih (ušesna maščoba), nosnicah in pljučih. V želodcu pa je solna kislina, ki bakterije v hrani prav tako uspešno uničuje. Bakterije tvorijo 80-90% celotnega imunskega sistema. Bele krvničke (levkociti) pa uničijo vse tiste vsiljivce, ki jim nekako le uspe prodreti v organizem. Največkrat jim to uspe preko poškodb na koži ali črevesju, pa tudi zaradi zobnih bolezni.

Zato moramo poskrbeti, da imamo v črevesju pravo ravnovesje med slabimi in dobrimi bakterijami, kajti če prevladajo patogene, bomo imeli hujše prebavne motnje (driska) ter psihične in mentalne težave. Poleg tega bo naša zaloga vitaminov in mineralov v dosti slabšem stanju (dobre baterije proizvajajo nekatere vitamine in omogočajo absorpcijo mineralov), kar lahko privede do resnejših zdravstvenih težav.

Fermentirana hrana in pijača (kislo zelje, repa, raznovrstna vložena zelenjava, jogurt, kislo mleko, kefir) poskrbi za zdravo črevesno floro. Človeštvo tehniko fermentiranja hrane obvladuje že tisočletja in v mnogih kulturah je taka hrana sestavni del tradicionalne kuhinje. Znano je, da so balkanski narodi v preteklosti spadali med najbolj zdravo populacijo na svetu, saj so se ljudje prehranjevali s to poceni,vendar izredno zdravo hrano.

Ljudje se danes vse bolj zavedajo koristnosti fermentirane hrane in na to se je odzvala tudi prehranska industrija, ki je na tržišče poslala veliko predvsem mlečnih izdelkov, ki vsebujejo človeku koristne bakterije (probiotike). Vendar imajo industrijski postopki svoje zakonitosti – mleko mora biti najprej pasterizirano (da se uničijo vse bakterije v njem), nakar mu dodajo določeno vrsto bakterij. Seveda ta hrana ne more biti enakopravna doma pripravljeni, kajti jogurt (kislo mleko ali kefir), narejen iz surovega mleka, vsebuje dosti več raznovrstnih bakterij, je torej dosti bogatejše, kar je velika razlika.

Vzemimo na primer domače kislo zelje. Ta poleg probiotikov vsebuje tudi prebiotike – in ti hranijo bakterije! Domač jogurt ima 5x več koristnih bakterij in bistveno več različnih vrst, poleg tega pa še koristne glive. Ko jogurt potuje po črevesju hrani tudi druge koristne bakterije, zato je prebava optimalna, to pa je koristno pri ohranjanju zdrave telesne teže.

Najboljši prebiotiki so vlaknine, ki jih je največ v artičokah, topinamburju, poru, zeleni, radiču, čebuli in česnu.

Zanimivo pri krompirju, rižu in testeninah je, da če jih skuhamo in jih pustimo, da se ohladijo, se njihov škrob kristalizira, kar po zaužitju prepreči hitro absorpcijo, potem pa v črevesju služijo kot hrana za bakterije. Ta živila lahko jemo hladna ali pa jih kasneje pogrejemo.

Tudi pitje alkohola (v zmernih količinah) deluje pozitivno na bakterije, predvsem rdeče vino (vino nastane s fermentacijo), kajti fermentiran alkohol vsebuje polifenole, močne antioksidante. Te snovi vsebujeta tudi temna čokolada in kava.

Za dobro črevesno floro se svetuje tudi prekinitveni post. Kadar dalj časa ne jemo, se aktivirajo povsem druge bakterije, ki stene črevesja pričnejo čistiti – odstranijo sladkorje in še drugo navlako, ki se je tam sčasoma prilepila. Mnoge raziskave so pokazale, da nasprotno s splošnim prepričanjem, za normalno odraslo populacijo zajtrk ni nujen. Ljudje z obale Sredozemlja imajo za zajtrk skodelico kave in cigareto. Prav tako se odsvetujejo različni prigrizki med obedi.

Ni nujno, da imajo vegani odlično črevesno floro. Res ima veganska hrana veliko vlaknin, toda bistvo je, da imamo čim več različnih bakterij. Na raznovrstnost vpliva raznovrstna hrana, zato je mediteranska dieta tako čislana v zadnjem času. Ta sloni na raznovrstni zelenjavi in sadju, pa tudi mlečnim izdelkom, mesu in ribah. Če vsak dan jemo isto solato, bodo prevladovale zgolj ene bakterije, naš namen pa je, da imamo čim širši spekter le-teh.

Na poslabšan mikrobiom vpliva tako imenovan 'junk food'. Američanka Justine Pattison je na svojem sinu opravila test: ta je 10 dni jedel zgolj tovrstno hrano (piščančje krokete, hamburgerje, ocvrt krompirček, sladke gazirane pijače). Izkazalo se je, da je v tem času fant izgubil kar 40 % dobrih bakterij, postal je letargičen in počutil se je bolehno.

Zakaj sladkor negativno vpliva na črevesno floro še ni povsem jasno.

Zaključek

Uravnotežena črevesna flora bo preprečila mnoge bolezni – od sidroma razrdražljivega črevesa, do raka, različni alergij, psihotičnih stanj in prekomerne teže. Naj dam primer iz osebnih izkušenj: moja starejša sestra je imela dolgo let hude težave s črevesjem (kronična driska), nakar sem ji predlagal, da naj prične piti sirotko. Toda v Stuttgartu, kjer živi, te pijače ni našla. Nato si je pričela sama delati kislo mleko s surovim mlekom, ki ga kupuje na bližnji kmetiji, in ga pričela redno jemati. V zelo kratkem času so bile njene težave odpravljenje.

In kako vemo, da je z našo prebavo nekaj narobe? Če vas po jedi napenja, če imate napihnjen trebuh, ali pa imate večkrat drisko ali pa zaprtje, potem je potrebno nekaj ukreniti.

Pozorni moramo biti na to, kakšno blato imamo. Tukaj je grafično prikazana njegova oblika in njen pomen:

Če imamo težave s prebavo, potem moramo to popraviti - jesti bistveno več zelenjave in sadja. Toda te spremembe moramo uvajati polagoma, drugače nas bo lahko preveč napenjalo, kar ni ravno prijetno. Nekateri bolje prebavljajo meso, drugi zelenjavo, spet tretjim pa najbolj ustreza kombinacija obojega. Kdor pa ima hujše težave, naj se drži navodil, ki jih je razvila rusko-britanska znanstvenica dr. Nataša Campbell McBride (GAPS dieta).

N.K. dec. 2019