Heliobacter pylori (h. pylori)

Leta 1982 je avstralski znanstvenik Robin Warren odkril, da je verjetni vzrok za nastanek želodčne razjede bakterija Helicobacter pylori, menil je, da bi se jo dalo zdraviti z antibiotiki. Toda pri tem svojem potencialnem odkritju je med kolegi naletel na zid nerazumevanja in skepse. K sreči pa je njegovega kolega Barry J. Marshalla zadeva pritegnila in složno sta se vrgla na delo. Na koncu je bila Warrenova teorija znanstveno dokazana. Toda minilo je kar 10 let, preden je zdravniški establišment teorijo sprejel. Kasneje sta l. 2005 oba za svoje odkritje prejela Nobelovo nagrado. Na tem mestu je treba poudariti, da je razjede na želodcu začel uspešno zdraviti grški splošni zdravnik John Lykoudis (1910-1980) že daljnega leta 1958. Ker je sam trpel za to nadlogo, si jo je skušal pozdraviti z antibiotiki. In uspelo mu je. Eksperimentiral je z različnimi antibiotiki, na koncu je našel pravo kombinacijo, ki jo je poimenoval Elgaco. To zdravilo je leta 1961 tudi patentiral. Splošna ocena je, da je uspešno ozdravil kakih 30.000 pacientov. Kljub svojim uspehom je bil s strani grških predstavnikov uradne medicine sodno preganjan in na koncu vseh postopkov je moral plačati 4.000 drahem kazni. Prav tako mu je bilo onemogočeno objaviti strokovni članek v ameriški reviji Journal of the American Medical Association (JAMA). Njegovo zdravilo Elgaco pa ni pritegnil nobenega zanimanja s strani večjih farmacevtskih družb.

H. pylori je zelo trdoživa bakterija in obstajajo ocene, da jo ima v sebi vsak drugi prebivalec tega planeta. Največkrat se v prebavila naseli že v dobi ranega otroštva. Čeprav je želodec pomemben organ pri prebavljanju hrane, je tudi izredno pomemben del imunskega sistema. Ker se v želodcu izloča močna kislina (solna kislina), ki pomaga pri razgradnji zaužite hrane, pa ta učinkovito uničuje tudi vse bakterije, ki se nahajajo v hrani, saj so te občutljive na kislino. Vendar želodčna kislina ni vseskozi prisotna v želodcu (izloča se ob hranjenju ali pa že ob misli na hrano), kar bakteriji H. Pylori omogoča, da se tam nastani. Zaradi starostnih procesov, stresa ali kakih drugih zdravstvenih težav, se lahko količina želodčne kisline občutno zmanjša. To ima za posledico slabšo prebavo, hkrati pa tej bakteriji omogoči, da se nastani na steni želodca. Kadar nastane večja kolonija le-teh, nastane razjeda (ulkus), včasih pa tudi kronični gastritis. H. Pylori pa je sposobna živeti tudi globlje v želodčni steni, kar situacijo dodatno poslabša.
Da ne bo pomote: tudi če v sebi imate to bakterijo, to ne pomeni, da se bo pri vas razvil ulkus, le možnosti so občutno večje. Ta bakterija lahko sobiva v našem organizmu, ne da bi imeli kakršnekoli težave z njo, toda v danih okoliščinah lahko nastane čir na želodcu, pa tudi rak na želodcu. Zato je izrednega pomena za naše zdravje, da jo eliminiramo, če nastanejo težave kot so bolečine v želodcu, slabost, napenjanje in včasih tudi bruhanje. Antibiotiki lahko to bakterijo popolnoma odstranijo, ali pa jo vsaj spravijo pod nadzor. Ko ta zdravila opravijo svojo nalogo, moramo obnoviti črevesno mikrofloro. Toda če zadeve ne zdravimo, lahko pride do nastanka raka na želodcu, lahko pa tudi na trebušni slinavki.
Seveda pa je najboljša preventiva. Razbohotenje te bakterije preprečimo z določeno vrsto hrane: zeleni čaj, rdeče vino, brokoli (ohrovt), česen, probiotiki (v obliki hrane ali pa prehranskih dodatkov) in sadje ter zelenjava, ki vsebuje flavonoide.

Nasvet: če vam ta bakterija prične povzročati težave, se napotite do svojega zdravnika in zahtevajte pregled, ki odkrije omenjeno bakterijo. Antibiotiki so v tem primeru priporočljivi. Tisti med vami, ki tega nočete početi, pa lahko uporabite koloidno srebro ali pa MMS.

N.K.