Arterijski plak

Hipertenzija – visok krvni pritisk (VKP)

Hipertenzija ali visok krvni pritisk je močno razširjena bolezen, imenovana tudi „tihi ubijalec“. Za to boleznijo umre največ ljudi (infarkt, popuščanje srčne mišice, bolezen ledvic). Tihi ubijalec jo kličemo zato, ker v bistvu močno zvišan KP sploh ne začutimo, v glavnem ni nobenih simptomov, le merjenje KP nam pokaže relativno pravo sliko.

Toda, ali je hipertenzija res bolezen? V resnici bi temu zelo težko pritrdili. VKP je zgolj posledica drugih bolezni in ne vzrok.

Kri

Kri je tista rdeča tekočina, ki jo srce poganja skozi naše žile. Glavna naloga krvi je, da celicam v organizmu dovaja pogonsko gorivo – kisik in sladkor. Poleg tega pa celicam dostavlja še nujno potrebne minerale, maščobne kisline, beljakovine, hormone, encime itd. Poleg transporta nujno potrebnih snovi ima kri še druge naloge: levkociti (bele krvničke) so velik del našega imunskega sistema, trombociti pa po potrebi krpajo škodo nastalo po fizični poškodbi telesa. Kri uravnava še telesno toploto in pH.

Kri tudi odnaša neželen stranski produkt, ki nastane pri celični presnovi.

Srce

Srčna mišica je v bistvu črpalka, ki kri nenehno poganja po žilah. V normalni okoliščinah srce utripa približno enkrat na sekundo, tretjino sekunde srce porabi za krčenje mišice (kontrakcija), preostali čas pa počiva. Ob telesnem naporu in vzburjenju, pa srce pospeši svoj ritem delovanja.

Krvni pritisk

Ker živimo na Zemlji in ta ima atmosfero, zračne mase pa na zemeljsko površino vršijo pritisk in s tem tudi na nas, mora v telesu obstajati notranji pritisk, ki ta zunanji pritisk izenačuje. Ker srce kri potiska po žilah, s tem tvori krvni pritisk, da lahko kri zanese do vsake celice v telesu – od možganov do nožnih prstov. Govorimo o zaprtem hidravličnem sistemu. Naprava, ki meri KP, je v bistvu stara že preko 100 let. Kako deluje: v pas, ki ga zategnemo nad komolcem, napravica načrpa zrak, da se pas dodatno zategne preko arterije. Ko je pas toliko zapet, da se v žili zaustavi krvni pretok, to v njem vgrajen mikrofon zazna (ni utripa) in takrat naprava izmeri pritisk, ki je bil za to opravilo potreben - sistoličen ali zgornji KP, v času ko srce ne deluje (cca. 2/3 sekunde), pa naprava izmeri nižji (spodnji ali diastoličen pritisk), hkrati pa nam izmeri tudi pulz. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je idealen KP 120/80 (s tendenco, da bi bil še nekoliko nižji).

Ali res?

Kot sem že dejal, je glavna naloga KP, da krvi omogoči dostop do vsake celice v telesu. Ob telesnem naporu se KP zviša, prav tako pa tudi srčni utrip, saj se metabolizem organizma mora pospešiti (več kisika in hrane). Če je človek visok ali pa ima večjo telesno težo, potem iz tega logično sledi, da mora pri njem pritisk biti višji kot pri ostalih ljudeh. Vendar zdravniki govorijo, da bi vsakdo moral imeti idealen/enak KP. Na Japonskem so opravili raziskavo, ki je zajela večjo osnovnošolsko populacijo otrok in spremljala njihovo težo, višino in merila KP skozi več let. Otroci imajo bistveno nižji pritisk od odraslih, pa za njih zdravniki ne trdijo, da imajo hipotenzijo (bolezen prenizkega tlaka). Po zaključku raziskave so ugotovili, da imajo višji ali težji otroci tudi višji KP. Logično? Da, seveda. Podobno raziskavo so kasneje opravili tudi v Indiji in ugotovitve so bile podobne. Indijski zdravniki pravijo, da če ima človek nižji KP od 140/80, potem to zanj pomeni prisotnost neke zdravstvene težave.

Znano je, da ima človek ob večjih telesnih aktivnostih višji KP. Tudi ob bolečinah ali poškodbah imamo višji KP, saj mora kri prodreti do poškodovanega tkiva. Dostikrat lahko slišimo trditev, da VKP povzroča glavobole, kar seveda ni res, je pač povsem obratno: glavobol povzroča višji KP, drugače bi vsak športnik na tekmovanjih imel hud glavobol.

Na visok KP vpliva tudi stres ali kaka bolezen (diabetes).

Pred spanjem se KP zniža, zjutraj pa poskoči.

Ko obiščemo zdravnika, nam ta ponavadi izmeri KP. V primeru, da je ta previsok, nas bo na to opozoril in naročil kontrolni pregled čez teden ali dva. Če bomo tudi takrat imeli VKP, nam bo zdravnik predpisal zdravila za znižanje KP in nas verjetno napotil na laboratorijske preiskave. Lahko da bodo dobljeni rezultati povsem v redu, lahko pa da bomo imeli povišan holesterol ali pa krvni sladkor. Pričeli bomo jemati zdravila, ki nam jih je zdravnik predpisal, čez nekaj mesecev pa bomo imeli kontrolni pregled. Takrat bomo verjetno KP imeli nižji ali pa tudi ne. V tem drugem primeru nam bo zdravnik predpisal še drugačno zdravilo proti VKP.

Tako bomo mogoče imeli „normalen“ KP, toda to ne pomeni da smo zdravi, saj vzroka za VKP zdravnik sploh ni poiskal. In kaj je v 90% primerov vzrok zanj? Zožitev žil ali arterioskleroza, ki nastane zaradi manj prožnih sten arterij, kar preprečuje raztezanje, kadar je za to potreba. Ateroskleroza je zožitev (stenoza) žil zaradi žilnih oblog, ki zmanjšujejo prepustnost krvi in posledično je KP višji.

Kadar pride do hujših blokad, nam na prizadetem delu arterije vstavijo žilno opornico, ki naj bi rizično zožitev odpravila. Vendar to ni ravno najboljša rešitev, saj vzrok še vedno ni odpravljen. Žilne obloge in arterioskleroza nastaneta zaradi različnih razlogov, predvsem zaradi vnetja sten arterije.

Po trditvah nekaterih znanstvenikov naj bi elektromagnetno sevanje povzročalo okvaro žil in posledično njih vnetje. Dr. Magda Havas raziskuje vpliv elektromagnetnega valovanja na človekovo zdravje. S povsem preprostim načinom je dokazala, da pod vplivom valovanja, ki ga povzroča brezžično telefonsko omrežje, se kri zgosti. Testirani osebi je najprej vzela vzorec krvi in pod mikroskopom opazovala rdeče krvnički, ki so bile polne kisika in živahne, niso bile zlepljene. Potem pa je bila oseba za 15 minut izpostavljena valovanju, ki ga je povzročal mobilni telefon v njeni bližini, nakar je zopet vzela vzorec in ga dala pod mikroskop: zdaj so bile krvničke zlepljene in v gručah, kar jim onemogoča zadosten transport kisika.

Ruski znanstveniki so odkrili nanobakterije, ki nase vlečejo kalcij – poapnenje žil. Mikrobiologi tega izraza ne marajo, zato jih imenujemo tudi kalcificirani nano delci. Ni še povsem jasno, ali so nanobakterije res živi organizmi, se pa ve, da se razmnožujejo. Še zanimivost: v meteoritu, ki naj bi na Zemljo priletel pred 18.000 leti in naj bi izviral iz Marsa, so tudi našli fosilizirane nanobakterije.

Za nastala vnetja žil so lahko odgovorni tudi zajedalci in bakterije, glive, plesni (kandida), ki poškodujejo stene žil. V oblogah so našli tudi ostanke zdravil in cepiv, živo srebro (amalgamske plombe v ustih), konzervanse (hrana, kozmetika) itd.

Tako kot vso tkivo v telesu, morajo biti tudi stene žil zdrave, da služijo svojemu namenu. Žile poškoduje tudi oksidativni stres, ko prosti radikali napadejo zdrave celice. Za zdrave celice v stenah žil so nujno potrebne omega-3 maščobne kisline, kar pa je zaradi današnjega načina prehrane že kar kronična težava.

Zdravniki še danes odgovornost za nastanek žilnih oblog pripisujejo „nezdravemu holesterolu“, kar je seveda čista neumnost. Naloga holesterola je, da v primeru poškodbe stene žil, to poškodbo zapolni in na tak način steno žile zgladi, da bi lahko kri nemoteno tekla skozi njo. Statini so „zdravila“, ki zmanjšajo nastanek holesterola. V resnici ta zdravila povzročajo obolenje srca, kajti iz holesterola se tvorijo hormoni in CoQ10, močan antioksidant, ki preprečuje oksidativni stres in skrbi za pravilno delovanje srčne mišice in možganov. Če jemljemo statine, potem se tvorjenje hormonov in CoQ10 močno zmanjša. Iz holesterola se tvori hormon pregnenolone, iz katerga nastaja veliko število hormonov, vključno z progesteronom, testosteronom, kortizolom itd.

Po prepričanju uradne medicine naj bi VKP povzročal okvaro ledvic. V resnici je ravno obratno: obolele ledvice povzročajo VKP, saj naš organizem na tak način poskrbi, da v ta obolel organ pripelje hrano in kisik (organ mora biti prekrvavljen). Aspirin je v 20% primerih odgovoren za ledvično obolenje.

VKP ne povzroča infarkta in ne možganske kapi.

Izsledki mega raziskave, kjer so pregledali zdravstvena poročila 48.000 bolnikov z srčnimi obolenji, ta so pridobili iz 259 bolnišnic s celega področja ZDA (obdobje marec 2003 in december 2004), so pokazali, da je visok krvni tlak manj smrten. Kar 4x večja umrljivost je bila pri bolnikih, ki so imeli sistoličen pritisk pod 120, v primerjavi s tistimi pacienti, ki so ga imeli preko 161! (JAMA nov. 2006)

Srčni bolniki jemljejo aspirin, ki redči kri. Toda aspirin ne preprečuje infarkta (povzroča pa poškodbo ledvic). Da je pri srčnih obolenjih aspirin povsem neuspešen, je bilo objavljeno v eni izmed najuglednejših medicinskih revij JAMA (Journal of American Medicine Association) september 2000. Če hočemo imeti bolj redko kri, pijmo dovolj vode. Tudi sadje redči kri. Večina infarktov se zgodi zjutraj, preden se zbudimo. Če imamo težave z zoženim žilam in je naša kri zgoščena, lahko pri koncu spanja pride do infarkta, saj nastane zastoj v določeni žili. Zato je pametno, da tik pred spanjem spijemo kozarec vode, s tem bomo zredčili kri.

Blokatorji receptorjev beta (beta-blokeri) so zdravila, ki naj bi zdravila srčno popuščanje, aritmijo in VKP. Zaviralci angiotenzin konvertirajočega encima (ACE) se uporabljajo za bolezni ledvic in za VKP. Po poročilih objavljenih v JAMA 2002 in International Medical World Report, 1. sept. 2000 Amsterdam, ti zdravili telesu zmanjšajo dostopnost do kisika, kar povzroča infarkt, diabetes in rak!

Nesteroidna protivnetna zdravila (Ibuprofen) so danes močno razširjena zdravila pri različnih vnetjih in bolečinah. Ta zdravila so odgovorna za 20% vseh infarktov in za VKP. Kot je bilo objavljeno v Archives of Internal Medicine, junija 2000, ta zdravila za več kot 10x zvišajo možnost infarkta. V raziskavi, ki je zajela več kot 8.000 žensk v dobi med 31. in 50. letom in ki niso imele VKP, so po 2 letih ugotovili, da se je pri tistih ženskah, ki so jemale 22 ali več protivnetnih tablet na mesec, tveganje za VKP zvišalo za 86%. (Archives of Internal Medicine, oktober 2002)

Helsinška študija poslovnežev je spremljala zdravstveno stanje poslovnežev v obdobju 1974-1980/89, torej 10 in 15 let. Poslovneži so bili razdeljeni v dve skupini: 1. skupina je 4x/leto hodila na preventivne preglede, prejemala zdravstveno svetovanje, po potrebi so nekateri jemali zdravila proti VKP ali pa za znižanje holesterola, v 2., kontrolni skupini, pa moški niso jemali teh zdravil.

Ugotovitve:

- smrtnost:

1.skupina 10/612 (1,6%), 2. skupina 5/610 (0,8%)

- prevelenca kadilcev:

1.skupina 125/575 (21,7%), 2. skupina 131/580 (22,6%)

- smrt zaradi odpovedi srca:

1.skupina 4/612 (0,7%), 2. skupina 1/610 (0,2%)

Tudi po 18 letih je bila smrtnost večja v 1.skupini.

Sol

Tudi to življensko pomembno hranilo je v očeh uradne medicine krivec za VKP. Zavedati se je treba, da ima prava sol poleg natrijevega klorida (NaCl) še vse minerale in minerale v sledovih, ki jih naše telo potrebuje. Povsem drugačno sliko dobimo v primeru kuhinjske soli, kjer teh mineralov skorajda ni kot posledica tehnološke obdelave in aditivov.

Dostikrat je slišati, da sol povzroča obolenje ledvic, kar tudi ni res. Res pa je, da mora ledvični bolnik biti zelo pozoren na vnos soli.

Za Japonce je znano, da je njihova poprečna starost ena najvišjih na svetu in to kljub temu, da zaužijejo precej več soli kot drugod. Oglejmo si primerjavo med Japonsko in ZDA:

- na Japonskem 35.4% populacije kadi, v Ameriki je ta odstotek za polovico manjši - 17.2%

- poprečen sistoličen krvni tlak je na Japonskem 130,5, v ZDA pa 123,3

- poprečna raven holesterola je 201 mg/l (5,2 mmol/L), v ZDA 197 mg/dl (5.1 mmol/L)

- sladkorna bolezen: 7.2%, vs. 12.6%

- poprečen Japonec na dan zaužije 14,1 g soli, Američan pa 3,6 g

- prekomerna teža: Japonci 5%, Američani 33%

Kljub tem podatkom* na Japonskem stopnja srčnih bolezni pri moški populaciji (45,8 letno na 100.000 prebivalcev) dosega manj kot 1/3 ameriške (150,7 letno na 100.000 prebivalcev).

*https://drmalcolmkendrick.org/2015/12/21/cholesterol-goes-up-heart-disease-goes-down/amp/

Iz teh podatkov bi lahko sklepali, da sol, kajenje, holesterol in višji KT niso tako pomembni kot to trdijo zdravniki.

Znano pa je, da Japonci jedo veliko rib in te imajo omega-3 maščobe!

Kaj storiti, če imate visok krvni pritisk?

Najprej skušajte izvedeti, kje je razlog za VKP. Iz lastnih izkušenj vem, da vas bo zdravnik le stežka poslal na kake preiskave, razen na tiste klasične krvne preiskave. Kot sem že prej dejal, je najpogostejši vzrok za VKP arterioskleroza/ateroskleroza. Simptomi arteroskleroze se le redko pojavijo, dostikrat prepozno. Simptomi so odvisni od stopnje bolezni in od tega, katera arterija je prizadeta. Če imamo bolečino v prsih, potem je to lahko arteroskleroza ene ali več arterij srca. Trenutna otrplost ali šibkost nog ali rok, težave z govorom, trenutna izguba vida enega očesa, povešena obrazna mišica – je lahko posledica arteroskleroze možganskih arterij. V primeru arteroskleroze nog ali rok, potem boste imeli simptome periferne arterijske bolezni, na primer boleče noge pri hoji. V primeru arteroskleroze arterij, ki vodijo v ledvica, potem boste imeli visok krvni tlak ali obolenje ledvic.

Angiografija je tehnika, s katero naj bi ugotovili, katera arterija in v kakšni meri je zamašena, toda ta metoda je zelo nezanesljiva, saj le v 23% primerih pokaže pravo sliko stanja. Obstaja agatson metoda, kjer se s CT-jem izmeri kalcinacija arterij. Po mojih podatkih se pri nas ta metoda ne uporablja.

Genetika (epigenetika)

Že večkrat sem pisal o problematični teoriji, da so naši vgrajeni krivi za nastanek različnih bolezni. Spomnimo se primer Angeline Jolie, ko si je obe dojki dala odstraniti, saj so pri njej našli gen, ki povzroča rak na dojki. Kaj bi ta holivudska filmska zvezda storila, če bi pri njej našli gen, ki povzroča tumor na možganih?

Znanstveniki so spregledali, da so naše privzgojene navade, ki zadevajo način življenja in način prehrane, mnogokrat podedovane s strani naših staršev. In s tem nimajo naši geni prav nič.

Šele z odkritjem epigenetike, so stvari postale dosti bolj jasne.

Lahko da imamo prirojene gene za mnoge bolezni, toda epigenetika nas uči, da lahko te gene izklopimo, nekatere pa vklopimo. Veliko tega je odvisno od naše podzavesti, življenjskih navad, načina prehrane. V večini primerom smo mi sami odgovorni za svoje zdravje.

Zaključek

Ostane nam torej samo Narava. Spremenimo svoj življenjski stil, več gibanja, bolj zdrava prehrana, čim manj stresno življenje. In izogibajmo se napravam, ki uporabljajo wi-fi in mobilne telefonije. Prav tako se je treba izogibati vsem sintetičnim zdravilom. Sardine so poceni hrana in polna omega-3 maščob, avokado ima zdrave maščobe. Od prehranskih dopolnil močno priporočam CoQ10 (100-200 mg/dan), resveratrol (100 mg/dan), magnezijev klorid, niacin. Česen in zelena dokazano znižujeta KP, tu je tudi glog. Ingver umirja vnetja, kar je zelo pomembno. Jabolčni kis preprečuje kalcinacijo.

Kdor pa ima možnost, naj si privošči kelat terapijo z EDTA. V nasprotnem primeru vam ostane na razpolago čemaž, cilantro (lističi koriandra), regrat (korenina v prahu) in kopriva (tudi koren). Likopen, ta mogočni antioksidant dobimo s kuhanjem paradižnikove omake (olivno olje+česen).

N.K., dec.2018