Hoja spada med najboljšo telesno aktivnost, kar jih je. Toda pozor!

Ponavadi nas po novoletnih praznikih zaradi preobilja zaužite hrane in alkohola muči slaba vest, zato se mnogi med nami zaobljubijo, da bodo pričeli z redno telesno aktivnostjo. Seveda je hoja izredno priporočljiva – razen udobnega obuvala človek ne potrebuje kake druge drage opreme. Večina ljudi ne pozna dejstva, da pri hoji človek porabi 50% več kalorij kot v primeru teka pri enaki hitrosti. Poleg tega pa pri hoji skoraj nikdar ne staknemo kake poškodbe – težave s koleni ali kolki.

Seveda je tudi v primeru hoje potrebno biti na začetku pazljiv, da ne pretiravamo z dolžino prehojenih poti ali zahtevnosti steze (navkreber), zato to počasi stopnjujemo. Priporočljiva je hitrejša ali hitra hoja. Če v eni minuti prehodimo 100 metrov, lahko rečemo, da hodimo dokaj hitro, saj bi v takem primeru hodili s hitrostjo 6km/h. Ne glede na izbrano hitrost, je dobro, če na dan za hojo porabimo 1,5 – 2 uri, če pa toliko časa nimamo, je vsaka malo daljša hoja priporočljiva.

Toda pozor! Izjemnega pomena je, v kakšnem okolju se ukvarjamo z hojo.

V nedavno objavljeni študiji, ki so jo opravili na Imperial College London (VB), se je pokazalo, da ima hoja v onesnaženem zraku pri starejši populaciji celo več negativnih kot pa koristnih posledic za zdravje. V ta eksperiment je bilo vključenih 119 Londončanov starejših od 60 let. 1

Namen študije je bil, da se ugotovi, kako onesnažen zrak vpliva na ljudi v različnih zdravstvenih stanjih. 40 oseb je bilo dobrega zdravja, drugih 40 pa je imelo ugotovljen KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), ostalih 39 pa je imelo ishemično bolezen srca. Nihče med njimi v tem času ni bil kadilec. Polovica sodelujočih je vsak dan hodila 2 uri v s prometom onesnaženem zraku, druga polovica pa po parkih, kjer je zrak mnogo boljši. Kasneje sta obe skupini zamenjali okolje hoje.

Pred in med vsakim sprehajanjem so znanstveniki merili stopnjo onesnaženosti zraka: ultra drobni delci, črn ogljik in dušikov dioksid. Večkrat pa so med hojo in po njej ocenjevali respiratorne in kardio-vaskularne funkcije sodelujočih.

Ugotovitve: pri tistih, ki so hojo opravljali v parkih, se je kapaciteta pljuč opazno povečala, trdota arterij pa se je zmanjšala za naslednjih 26 ur. Prav nasprotno pa se je godilo tisti drugi skupini, saj se je trdota arterij celo povečala, kar zviša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.

Ta dognanja so skladna z podobno raziskavo, ki so jo leta 2008 opravili na Harvard School of Public Health v Bostonu (ZDA), kjer so dokazali močno povezavo med onesnaženim zrakom in trombozo globokih ven. 2

Zaključek

Vsaka malce bolj intenzivna telesna aktivnost na onesnaženem zraku je vse prej kot koristna. Po drugi strani pa je vsaka vadba v naravnem okolju, na svežem zraku, izredno koristna, saj nam ta lahko v poprečju za 12% podaljša življenjsko dobo in tudi močno zviša mentalne sposobnosti, kot je to pokazala študija, ki so jo opravili leta 2016 na Brigham and Women’s Hospital iz Bostona. 3

Če imate v bližini kak park ali gozd, se podajte tja, kolesarite, tecite ali pa se sprehajajte.

N.K., januar 2018

• 1. Sinharay, Rudy; et al. "Respiratory and cardiovascular responses to walking down a traffic-polluted road compared with walking in a traffic-free area in participants aged 60 years and older with chronic lung or heart disease and age-matched healthy controls: a randomised, crossover study." The Lancet. 5 December 2017. Accessed 13 December 2017. http://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(17)32643-0/fulltext.

• 2. Baccarelli, Andrea; et al. "Exposure to Particulate Air Pollution and Risk of Deep Vein Thrombosis." Archives of Internal Medicine. 12 May 2008. Accessed 14 December 2017. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3093962/.

• 3. James, Peter; et al. "Exposure to Greenness and Mortality in a Nationwide Prospective Cohort Study of Women." Environmental Health Perspectives. September 2016. Accessed 14 December 2017. https://ehp.niehs.nih.gov/15-10363/.