Kaj povzroča zastoj srca – infarkt?

Velika večina ljudi bi na to zastavljeno vprašanje odgovorila: zamašene koronarke (arterije, ki srčni mišici dovajajo kri).

Teorija, da infarkt povzročajo zamašene arterije je nastala šele v 50-tih letih, do takrat so kardiologi infarkt jemali povsem drugače. V tistem času so zdravniki ugotovili, da se na žilah nabira „slab“ holesterol in če je teh oblog preveč, se žila zamaši, srce ne dobi krvi in nastane srčni zastoj. Ta teorija je dobila dodatni zagon, ko je ameriški zdravnik Ancel Keyce preučeval povezanost med prehranjevalnimi navadami in srčno-žilnimi boleznimi. Bil je prepričan, da hrana z veliko živalskimi maščobami povzroča t.i. plak na žilah. Opravil je raziskavo na to temo, ki jo poznamo pod imenom 'Študija sedmih držav'. Namreč, pri teh državah je njihov način prehranjevanja z veliko živalskimi maščobami imel korelacijo s srčno-žilnimi boleznimi. Toda Keys pri tej raziskavi ni bil pošten, saj je preučeval več držav (skupno 23), vendar je omenjeno korelacijo našel zgolj v primeru 7 držav, pri ostalih pa ne, zato jih je enostavno zavrgel.

To teorijo zlahka ovržemo zgolj z logičnim razmislekom: če bi „zamaščena“ kri povzročala te bolezni, potem bi se to najprej opazilo na lasnicah (kapilarah), saj bi se te prve „zamašile“, začela bi se nekroza kožnega tkiva itd. Skratka, človek bi umiral od zunaj navznoter. Pa še nekaj: t.i. slab holesterol ali LDL se večinoma tvori v telesu, zgolj dobrih 20% pa prejmemo preko prehrane.

Je pa farmacija bila nad tem navdušena in je razvila zdravila za zniževanje holesterola in so ta poleg zdravil za visok pritisk najbolj prodajani izdelki. Statini, torej zdravila za zniževanje holesterola, so zdravju škodljiva, kajti iz tega holesterola se tvorijo vsi spolni hormoni, D vitamin, je nujen za normalno delovanje možganov ter iz njega se tvori encim CoQ10 (pomemben za zdravo srce).

Holesterol se na stenah žil začne nabirati, kadar pride do poškodb celic na njih, je nekakšno mašilo, v bistvu zgladi stene žil, kar krvi omogoča normalni pretok. In kako so prišli do tega, da te obloge povzročajo infarkt?

Seveda pri obdukcijah umrlih od infarkta. Vendar so kasneje ugotovili, da to ni čisto tako kot so mislili. Mnogi koronarnih žil niso imeli zamaščenih ali pa zgolj za nekaj odstotkov. Ugotovili so tudi, da če je človek umrl več dni po infarktu, je imel tudi bolj zamašene žile, torej so te obloge nastale v tistih nekaj dnevih po infarktu. Kasneje ko je nastopila smrt, več oblog je bilo prisotnih.

In zdaj še odgovor a prvo vprašanje: kaj povzroči infarkt?

Srce je mišica in tako kot vsaka mišica se tudi pri njej tvori mlečna kislina, ki se je srce mora znebiti. Prispodoba: če smo obremenjevali npr. nožne mišice, nas bodo te bolele, ker se je tam nabralo preveč mlečne kisline. Ko si mišico spočijemo, bolečina izgine. Vendar si srce tega ne more privoščiti, saj bi v nasprotnem primeru človek umrl. Da ne bi prišlo do take situacije, mora srce dobiti dovolj kisika. In tega prejema preko kapilar. Če so te zožene, potem imamo težavo.

Kaj vpliva na zožitev kapilar? Kajenje, sladkorna bolezen in stres (adrenalin).

Kdor kadi, naj s tem preneha. Seveda mu ob tem lahko pomaga jemanje vsaj 1-2 g C vitamina, resveratrol (oboje za zaščito žil) in niacin (širi kapilare). V primeru diabetesa: ketonska dieta. Stres: sprememba življenja, meditacija, dihalne vaje.

Odgovor na začetku zastavljeno vprašanje se torej glasi: zožene kapilare in ne obloge na koronarnih žilah.

N.K. oktober 2021