Kaj je progesteron?
Je najstarejši hormon na Zemlji. Je esencialen hormon za vse vretenčarje: ribe, plazilce, sesalce in seveda tudi za človeka.
Opravlja številne naloge pri obeh spolih in v vseh starostnih dobah: uravnava krvni sladkor, razvija inteligenco, gradi kosti, pospešuje možgansko aktivnost in še številne druge.
Telo ga proizvaja ves čas
Progesteron ni izključno ženski, niti ni spolni hormon. Ni udeležen pri sekundarnih spolnih karakteristikah, ki se razvijajo med puberteto. Je prekurzor (predhodnik) spolnih hormonov estrogena in testosterona. Pri ženskah se v glavnem tvori v jajčnikih, pri moških pa v testisih. Manjše količine se tvorijo še v nadledvičnih žlezah, v možganih in glialnih celicah.
Glede izločanja količine tega hormona ni kakih večjih razlik med žensko in moškim (razen v lutealni fazi menstruacije).
Progesteron je bil prvič kemijsko izoliran leta 1934 (W.Allen in G.Corner). Leta 1943 pa je ameriški biokemik Russel Marker prvič kemijsko ustvaril progesteron iz mehiškega divjega yama, saj ta vsebuje potreben diosgenin (to snov vsebujejo tudi številne druge rastline). Diosgenin je uspel pretvoriti v progesteron, kortizon, testosteron, estrogen in še v nenaravne hormone kot so to progestini in progestogeni (o tem kasneje). Nikakor ne smemo enačiti naravni progesteron z ekstraktom yama, ker je to povsem druga zgodba.
In kako se tvori pri človeku?
Progesteron se tvori iz holesterola:
-
najprej se holesterol pretvori v pregnenolon
-
ta se pretvori v progesteron
-
nato lahko naše telo iz njega prične tvoriti še druge hormone, med njimi estrogen in testosteron, vse tisto, kar ohranja naše optimalno zdravje
Iz vsega tega ni težko sprejeti zaključek, da pomanjkanje progesterona lahko povzroči nešteto zdravstvenih problemov. V takem primeru moramo pričeti z progesteronsko terapijo.
Ta terapija je učinkovita pri mnogih bolezenskih stanjih, kot so to:
-
poporodna psihoza
-
poškodba možganov
-
miopatija
-
periferna nevropatija
-
težave z nosečnostjo (spontani splav ali pa prezgodnji porod)
-
rak
-
težave s spanjem
-
tesnoba in stres
-
vročični oblivi
-
degeneracija živcev
-
sindrom policističnih jajčnikov
-
benigna hiperplazija prostate
-
povečane prsi pri moških
-
akne
-
endometrioza
-
perimenopavza
-
menopavza
-
kandida
-
migrene
…. in še mnogo drugih stanj
Naravni progesteron ima svojo unikatno molekulo, medtem ko imata progestin in progestogen drugačno, kar pomeni, da sta ti dve molekuli umetno ustvarjeni in da ne obstajata v naravi. Kljub temu jih medicina uporablja, kar ima lahko katastrofalne učinke pri prejemnikih teh umetnih hormonov.
Zavedati se je treba, da se progestini v telesu obnašajo povsem drugače kot pa progesteron. Le pri sposobnosti ohranjanja endometrija (notranja plast maternice) delujeta enako.
Progestine in progestogeni so torej umetno ustvarjeni sintetični hormoni, so zaščiteni s patenti in jih farmacija prodaja po močno zasoljenih cenah. V nasprotju z naravnim progesteronom, so ti umetno ustvarjeni hormoni potencialno zelo toksični. Seznam nekaterih stranskih učinkov teh hormonov:
-
povečano tveganje splava in kongenitalnih abnormalnosti, če jih jemljejo nosečnice
-
zadrževanje tekočin
-
epilepsija
-
migrene
-
astma
-
srčna in ledvična disfunkcija
-
depresija
-
občutljivost dojk
-
nespečnost
-
rak
-
upad ravni progesterona
-
in mnogo drugih....
Kakšne so dolgoročne posledice jemanja sintetičnih hormonov na delovanje ledvic, jeter, jajčnikov in maternice,... niso znane.
Pa še nekaj. Ekstrakt ali krema yama ne vsebujeta progesterona! Ta rastlina sicer res vsebuje diosgenin, toda naše telo tega ne more pretvoriti v progesteron. Ti pripravki sicer lahko imajo nekatere blagodejne učinke, toda po drugi strani ne popravlja hormonsko neravnovesje, kot je to na primer preveč estrogena v telesu.
Kako nastane progesteron pri ženskah
V maternici na vsakih 28 dni dozori jajčni folikel. Ko je zrel, se njegova votlinica odpre in jajčece se poda na pot proti maternici. Na njegovem mestu pa nastane rumeno telesce – corpus lateum, v njem se prične tvoriti progesteron (v manjšem obsegu pa tudi estradiol). Progesteron igra pomembno vlogo pri menstrualnem ciklusu ter nadzoruje (skrbi) zgodnjo nosečnost.
Če se jajčece ne oplodi, potem corpus luteum razpade in produkcija progesterona upade, kar je pričetek novega menstrualnega ciklusa.
Če pa se jajčece oplodi, potem progesteron vzpodbudi rast tistih krvnih žil, ki oskrbujejo endometerij v maternici in stimulira žleze v njem, da pričnejo izločati hranila za zarodek v rani dobi. Progesteron je ključnega pomena za razvoj placente, ta pa nekje v 12. tednu nosečnosti prevzame produkcijo tega hormona, kajti progesteron skrbi za razvoj zarodka, vzpodbuja rast tkiva v dojkah, v njih preprečuje laktacijo in krepi medenične mišice, da se telo pripravi na porod.
V primeru, da imamo preveč progesterona, to nima kakih resnejših posledic, toda če ga je premalo, potem lahko nastanejo številne zdravstvene težave. Med njimi so neredna ali zelo krvaveča menstruacija. Upad progesterona med nosečnostjo lahko povzroči splav ali pa prezgodnji porod. Nekaterim nosečnicam v primeru, da jim grozi predčasni porod, zdravniki dajo sintetični progesteron, da s tem prestavijo porod.