Kolagen

Verjetno le redkokdo ni slišal za kolagen, največkrat v obliki reklam za kozmetične izdelke, predvsem za regenaracijo kože in las. Ime izvira iz grške besede kolla, v prevodu lepilo. Že pred 8.000 leti so nekatera ljudstva kolagen pridobivali iz živalskih kož in njihovih kit. Ta jim je služil kot lepilo. Tudi danes se za določene namene (popravilo vrhunskih violin in kitar) uporablja kolagen kot lepilo, saj se ob zvišani temperaturi lepilo lahko zopet uprabi, kar pri današnjih lepilih to ni več mogoče. Lahko rečemo, da kolagen drži naše telo skupaj.

Kolagen je najbolj zastopana aminokislina v človeškem telesu, predstavlja kar 35% vseh beljakovin. Najdemo ga skoraj povsod – v mišicah, kosteh, v ligamentih in tetivah, v vseh organih, v koži, v žilah, nohtih, zobeh, očeh in laseh. Je glavni gradnik v izvenčelični matrici, nahaja pa se tudi v nekaterih celicah. Kolagen predstavlja 1% do 2% mišičnega tkiva in 6% teže skeletnih mišic .

Kolagen se tvori v samem telesu, zato ne spada med esencialne aminokisline. Vendar ga telo v velikih količinah tvori tja do 20. leta starosti, potem pa prične njegova proizvodnja usihati, zato nastajajo kožne gube, tanjšanje in redčenje las, sklepi niso več tako prožni kot v mladosti, v njih se začnejo pojavljati bolečine itd. V kasnejšem starostnem obdobju tudi velikost notranjih organov usiha, niso več tako pripeti na svojem mestu v za njih odrejenem telesnem prostoru.

In kako se tvori kolagen? Glavna gradnika sta aminokislini glicin in prolin. Pri sintezi aminokislin v kolagen telo potrebuje tudi lizin, baker v sledovih in C vitamin. Ker se star kolagen razkraja, potrebujemo vedno znova velike količine novega kolagena. Do zdaj so znanstveniki odkrili 28 različnih vrst kolagena, v večini primerov pa imamo opravka s petimi.

Kolgen je ključen za pravilno delovanje srca: poleg same srčne mišice tudi tvori srčne prekate in zaklopke. Tudi v kosteh imamo opravka s kolagenom, kostem daje trdnost, ob zlomu pa prispeva k celjenju kosti. V primeru kože ima kolagen ugodne lastnosti za regeneracijo tkiva, kot so struktura por, prepustnost, hidrofilnost in stabilnost.

Raziskave so pokazale, da kolagen ojača lase in kosti, pravtako poveča tudi inzulinsko senzibilnost, kar je zelo pomembno pri diabetesu 2., poleg tega kolagen pomaga pri zamaščenih jetrih. Tudi za zdrave dlesni skrbi kolagen.

Glicin

Glicin je odkril leta 1820 Henri Braconnot, ko je vzorec želatine prekuhal v žvepleni kislini.

Je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina. Verjeli ali ne, glicin se nahaja tudi v vesolju! Leta 2009 so potrdili prisotnost glicina v vzorcih, ki jih je vesoljsko plovilo Stardust NASA zajelo s kometa Wild 2. To je prvo odkritje glicina zunaj Zemlje, so pa glicin dokazali tudi v meteoritu Murchison iz leta 1970.

Pregledni članek o uspavalih iz leta 2014 je opozoril na to, da glicin lahko izboljša kakovost spanja; 3 g glicina pred spanjem, kot navaja študija, izboljša kakovost spanja pri ljudeh. Glicin je bil tudi pozitivno preizkušen kot dodatek za zdravljenje shizofrenije.

Do zdaj je medicina trdila, da se hrustanec ne more obnavljati (razen pri zlomu kosti). So pa znanstveniki doazali, sicer samo in vitro, da se lahko obnovi in sicer z dodajanjem večjih količin glicina, skupaj z prolinom, lizinom in C vitaminom. Kar obetavni rezultati.

Glavno vlogo igra glicin kot predhodnik beljakovin, kot je na primer skupaj s hidroksiprolinom v vijačni strukturi kolagena. Predstavlja tudi osnovni gradnik za številne naravne izdelke.

Opomba

Dr. Rath v svojem protokolu za zdravljenje raka med ostalim priporoča jemanje L-prolina in L-lizina skupaj z C vitaminom ter katehinom.

Anevrizma in disekcija aorte kot pomanjkanje kolagena

anevrizma

Anevrizma aorte in disekcija aorte nista identični, sta pa med seboj povezani bolezni. Obe nastaneta v glavnem na aorti v prsih, ko srce potiska kri proti celotnem ožilju, in na trbušni aorti. Anevrizma pomeni, da na aorti, ki nima dosti trdnosti/prožnosti stene, nastane "balonček", ki pa lahko poči, to pa lahko povzroči hitro smrt. Disekcija aorte pa tudi nastane zaradi pomanjkanja kolgena v steni žile, posledično manjša elastičnost/trdnost aorte. V tem primeru kri vdre skozi razpoko v notranjem žilnem sloju v srednji žilni sloj, ki ga razsloji ter ustvari poleg prave žilne svetline še lažno žilno svetlino. Lažna žilna svetlina je pogosto »slepi rokav«, ki se zaradi vdiranja krvi širi. V najslabšem primeru žilna stena aorte poči navzven, kar povzroči izkrvavitev, lahko pa se lažna svetlina natrga navznoter in vzpostavi ponovno povezavo s pravo žilno svetlino.

Obe bolezni v glavnem povzroči pomanjkanje kolagena v žilah in sta smrtno nevarni. Bolezni ogrožata predvsem moško populacijo po 60. letu starosti. Zdravniki navajajo, da kajenje močno zviša nevarnost nastanka anevrizem. Verjetno je razlog v tem, da kadilcem primanjkuje C vitamina, ki je nujno potreben za tvorjenje kolagena. Največja krivca za anevrizmo pa sta visok krvni tlak in ateroskleroza.

Pri klasični operaciji kirurgi zamenjajo poškodovani del aorte s plastično cevjo oziroma od znotraj všijejo cevasto oblikovano žilno protezo. Pred približno desetimi leti so pričeli tudi z znotrajžilnimi (endovaskularnimi) operacijami, s katerimi v žilo namestijo opornico (stent), ki okrepi žilno steno. Potreben je rez v dimljah, podobno kot pri angioplastiki, postopku za razširitev zoženih žil. Poseg je za bolnika manj boleč in okrevanje hitrejše. Glede na mesto anevrizme, pa tak postopek ni vedno primeren. Tudi pri mlajših bolnih se strokovnjaki raje odločajo za tradicionalno operacijo, saj stenti še niso dovolj dolgo v uporabi, da bi lahko sodili o tem, kako se bodo obnesli skozi več desetletij.

Zaključek

Nek moj znanec, navdušen tenisač, zmagovalec številnih turnirjev amaterjev za veterane, je poznan po tem, da je vedno pripravljen igrati tudi z manj spretnimi igralci in poleti preživi na igrišču po več ur vsak dan, čeprav je star okrog 70 let. Nekoč ga je njegov osebni zdravnik vprašal, če je tisti mastni del okrog kosti, ko se skuha govja juha. Po potrdilnem odgovoru, mu je zdravnik povedal, da prav zaradi te prehranske navade, nima težav s koleni. Torej, kolagen.

Čeprav se v lekarnah dobi kolagen v prahu, pa je boljša varianta kostna juha. Recept zanjo je zelo enostaven: kupimo kakršnekoli kosti (ovčje, kravje, svinjske, kurje) in jih kuhamo dolgo časa. Dlje kot jih kuhamo, bolj zdravilna bo, najboljše rezultate bomo imeli po 24-urnem počasnem kuhanju. V juho lahko damo tudi različne korene in drugo zelenjavo. Ko prenehamo s kuhanjem, juho precedimo in jo ohladimo. Kasneje jo shranimo v hladilniku in če so potem ta juha strdi, bomo vedli, da smo dobro opravili posel. Tako juho lahko v hladilniku shranimo do 4 dni, lahko pa jo damo v lončke in zamrznemo, tako da jo bomo vedno imeli pri roki.

Pa dober tek!