Korona virus in gripa - primerjava

Trenutno imamo v svetu dve epidemiji bolezni: gripo in korona virus (covid-19), za slednjo je SZO razglasila pandemijo (v tem tisočletju smo se do zdaj srečali zgolj z eno – prašičja gripa). Vprašanje, ki se pojavlja: česa se moramo bolj bati -gripe ali korona virusa?

Najnovejši podatki pravijo, da je v 114 državah do zdaj zbolelo 118.000 ljudi, približno 4.300 jih je umrlo za to boleznijo.

Toda to so majhne številke v primerjavi z letošnjo gripo. Strokovnjaki pravijo, da bo letošnja epidemija gripe podobna tisti izpred dveh let. Po ocenah SZO naj bi v zimi 2017-2018 bilo 3-5 milijonov resneje obolelih za gripo. Od tega naj bi umrlo 290.000 do 650.000 ljudi. Za tak razpon številk je vzrok v tem, da ni možno točno ugotoviti ali je nekdo zbolel za gripo ali pa je bil žrtev kake druge, podobne respiratorne bolezni. O gripi vemo veliko, medtem ko o korona virusu vemo zelo malo. Ne moremo napovedati, kako dolgo bo pandemija trajala, kako hitro se bo še širila in koliko ljudi bo za posledicami umrlo, je torej še velika neznanka, kar upravičeno vzbuja strah in že celo pravo paniko.

Simptomi in posledice

Oba sezonska tipa gripe (influenca A in influenca B) in COVID-19 so nalezljivi virusi, ki povzročajo bolezen respiratornih organov.

Tipična gripa povzroča povišano temperaturo, kašelj, vneto grlo, bolečine v mišicah, hud nahod, utrujenost, včasih pa jo spremlja še bruhanje in diareja. Ponavadi se simptomi pojavijo iznenada. Večina obolelih se opomore v roku največ 14 dni. Toda v nekaterih primerih prihaja do komplikacij, vključno z pljučnico. Letos je v ZDA 1% obolelih pristalo v bolnicah, podobno kot lani v tem času.

Glede korona virusa. Zdravniki se še trudijo bolje spoznati to bolezen, njene simptome in resnost okužbe. Do zdaj vemo, da so lahko simptomi lažji, srednje hudi ali pa zelo resni – vročica, kašelj in kratka sapa.

Dosedanji podatki nam povedo: 83% do 98% bolnikov je imelo povišano telesno temperaturo, 76%- 82% je imelo suh kašelj, 11%-44% pa je čutilo hujšo utrujenost ali pa bolečine v mišicah. Ostali simptomi so še: glavobol, boleče grlo, bolečine v trebuhu ali pa diarejo (ti simptomi so bili zelo redki).

Po podatkih s strani Kitajskega centra za nadzorovanje bolezni in zaščito (v obdobju 31.12. 2019 do 11.02.2020) je bilo na Kitajskem zabeleženo 44.672 potrjenih okužb, 80,9% je bilo lažje oblike, 13,8% resnejše in 4,7% kritične. Pri slednjih so bili simptomi odpoved respiratorne sposobnosti, septični šok in/ali odpoved ali disfunkcija organov. Toda tovrstne simptome izzovejo tudi virusi, ki napadejo dihalne poti.

Smrtnost

Gledano v odstotkih je stopnja smrtnosti pri korona virusu precej višja kot pri gripi. Po zadnjih ocenah SZO naj bi bila stopnja 3,4%. Se pa podatki o smrtnosti okužbe dosti razlikujejo glede geografske lege območij, kjer se je virus razširil, in glede na starost obolelih. Po dostopnih podatkih iz Kitajske naj bi se stopnja umrljivosti sčasoma zniževala. Sicer je za viruse znano, da se sčasoma resnost okužb zmanjša.

Smrtnost glede starost obolelih:

80+: 14,8%

70-79: 8%

60-69: 3,6%

50-59: 1,3%

40-49: 0,4%

10-39: 0,2%

Do zdaj še noben otrok ni umrl

Nalezljivost

Merilo nalezljivosti se v znanosti imenuje „osnovno reprodukcijsko število“ ali R0. To število naj bi pomenilo, koliko ljudi se v poprečju okuži od ene same osebe. Za gripo naj bi bilo to 1,3, za korono virus pa naj bi bilo ocenjeno na 2-3 R0. Seveda tega števila ne moremo jemati z gotovostjo, saj se glede na okoliščine lahko spreminja.

Nevarnost okužbe

V ZDA vsako leto za gripo zboli 8% populacije.

Koliko ljudi bo letos zbolelo za korona virusom ostaja neznanka.

Pandemija

Leta 2009 je SZO prašičjo gripo razglasila za pandemijo. Po ocenah strokovnjakov naj bi ta oblika gripe zahtevala 575.000 življenj.

Ta teden pa so tudi korona virus razglasili za pandemijo.

Preventiva

Navodila so enaka tistim v primeru gripe: umivajte si roke z milom in vodo vsaj 20 sekund; z neopranimi rokami se ne dotikajte oči, nosu in ust; izogibajte se tesnih stikov z bolnimi ljudmi; ostanite doma, ko ste bolni; ter očistite in razkužite predmete in površine, ki se pogosto dotikajo z rokami.

Zaključek:

Poleg teh splošnih navodil v preventivne namene svetujem: zaužite čim več česna in sveže čebule, 1x na dan MMS kapljice, čim več svežega sadja in zelenjave, vsaj 1 gr C vitamina, sprehod po čistem zraku in čim večkrat bodite na soncu.

N.K., februar 2020