Dr. Stefan Lanka: mRNA cepiva ne morejo spremeniti človeškega genoma in koničasti protein ne povzroča neželenih stranskih učinkov
Stefan Lanka, nemški mikrobiologi in virolog je v enem izmed mnogih intervjujev razložil, zakaj tako zagovorniki kot nasprotniki mRNA (vektorskih) cepiv nimajo prav. Naj spomnim, da je on pred leti razpisal nagrado v višini 100.000 EUR, ki bi jo dobil tisti, ki bo znanstveno dokazal obstoj virusa ošpic. Te nagrade ni nihče prejel, saj za obstoj tega virusa ne obstajajo nikakršni dokazi.
Je pa dr. Lanka aprila tega leta nedvomno dokazal, da so vsi postopki dokazovanja/izolacije virusov napačni oz. neznanstveni. Zakaj?
Pogoj znanstvenega eksperimenta je vedno, da če nekdo dokaže obstoj, v tem primeru virusa, mora opraviti tudi kontrolni preizkus. Znanstveniki, ki trdijo, da so iz vzorca obolelega izolirali virus, morajo ponoviti ta isti eksperiment tudi iz vzorca zdrave osebe.
Primer t.i. izolacije virusa:
Vzame se vzorec iz pljučne sluzi obolele osebe, nakar se ta vzorec v laboratoriju filtrira s pomočjo filtra, da se v njem ne nahajajo recimo kaki drugi mikroorganizmi, ali pa celice, ki imajo večjo velikost. Potem z tehniko centrifugiranja dobijo delčke, za katere se domneva, da so virusi. In te domnevne viruse je potrebno razmnožiti. Ker pa po teoriji virologije virusi niso živi, se torej v laboratoriju ne morejo razmnožiti, morajo tej kulturi dodati žive celice, da se lahko v njih pričnejo razmnoževati. Tako ji dodajo ali človeške rakave celice ali pa celice živalskega izvora. Tem celicam morajo dati hrano, da lahko v laboratoriju preživijo. Po nekaj dnevih, ko bi se virusi že dodobra razmnožili, celicam dodajo manjšo količino antibiotikov, da se na njih navadijo, potem pa jim zmanjšajo količino hranil (samo še 1/10). Kasneje količino antibiotikov močno zvišajo. In celice pričnejo umirati, kar naj bi bil kronski dokaz, da so jih ti virusi pobili. Vendar da bi dokaz bil znanstveno dokazan, bi morali enak postopek ponoviti z kulturo sluzi zdrave osebe. In tega ne počno, kar zavrže samo dokazovanje virusa.
In prav to je storil Lanka. Vzel je celično kulturo in ponovil postopek – torej dodajanje antibiotikov in stradanje celic. Rezultat je bil enak: celice so poginile, čeprav se v njih virusi niso razmnoževali, ker jih pač ni bilo. S tem preizkusom je zavrgel vso teorijo dokazovanja virusov.
Razlaga tega eksperimenta s strani dr. Thomasa Cowena (video, S-H podnapisi):
In zdaj preidem k glavni temi, zakaj je dr. Lanka prepričan, da ta nova cepiva ne morejo spremeniti človeško genetiko, kar jim očitajo mnogi znanstveniki. Cela ta tehnika, ki naj bi celicam zapovedala, da začnejo proizvajati koničaste proteine, kar naj bi spodbudilo tvorjenje protiteles na njih, je utopija. Kot prvo, ker virusa niso izolirali, kako potem vedo, kakšen koničasti protein sploh imajo. V celice naj bi cepiva zanesla delček RNK-ja korona virusa, ki je v bistvu nepoznan. In še kot zadnje – genetski inženiring v bistvu ne obstaja. Tudi če bi obstajal, je človeški genom prevelika uganka, je spremenljiv in ekspresijo genov po potrebi ugaša ali pa aktivira.
Zdaj pa še k stranskim učinkom teh cepiv. Nekateri znanstveniki trdijo, da lahko koničasti proteini zaidejo v kri, kjer lahko povzročajo hujše zdravstvene težave ali celo smrt. Lanka pravi, da če boste te proteine poiskali v jetrih, vranici, jajčnikih, kostnem mozgu, ledvicah,... jih boste vedno našli, tudi brez cepljenja.
Če je vse to res, kar pravi ta nemški znanstvenik, zakaj potem cepiva povzročajo nastanek protiteles? Odgovor je zelo preprost: kar koli zaide v človeški organizem, se pričnejo tvoriti globulini (IgG, IgA,...)*, to so beljakovine, katerih cilj je nevtralizacija teh za telo toksičnih snovi.
In kaj je tisto, kar povzroča neželene stranske učinke? Nano delčki, ki se nahajajo v cepivih. Ti zlahka preidejo v celice in jih na ta način poškodujejo.
Zakaj pri nekaterih, ki so bili cepljeni, je mesto cepljenja magnetizirano? Injekcija v mišici povzroči krvavitev tkiva, in ker vemo, da kri vsebuje železo, je ta del lahko namagneten. Če bi cepiva vsebovala namagnetene delce, potem bi se ti zadržali že na igli cepiva.
*Profesor virologije dr. Sucharid Bhakdi pravi, da ta protitelesa cepljeno osebo ne morejo zaščititi, saj korona virus okuži sluznice, do koder pa ta telesca nimajo dostopa (ni krvi).
N.K., avgust 2021