THE DIVERSITY OF NATURAL CANCER CURES

Walter Last

Veliko različnih zdravljenj raka je bilo objavljeno v knjigah in časopisnih člankih. Bivši rakavi bolniki so opisovali svoj izkušnje z zdravljenjem raka, največkrat zgolj z umirjenim življenjem in uživanjem surove, organsko pridelane hrane. Spet drugi opisujejo način, kako so si pozdravili raka s tem, da so se koncentrirali na dejavnike, ki zvišajo telesno odpornost, z alternativno tehnologijo, ali pa meditacijo, vizualizacijo. Največkrat so vse te stvari kombinirali. Teh kombinacij in variacij je toliko, da je nemogoče vse poiskati.
  Z namenom, da naredim nekakšen red v tej zmešnjavi, bom poskušal vse te načine zdravljenja spraviti v določene kategorije, ki imajo osnovo v prehrani,v posebnih zdravilih, tehnoloških odkritjih in v povezavi z dejavnostmi uma.

PREHRANA
Danska zdravnica Kristine Nolfi je uporabljala zelo preprosto metodo. Sama si je ozdravila raka zgolj z vegetarijansko dieto, ki jo je predstavljala 100% organsko pridelana surova zelenjava in sadje. Kasneje je zdravila tudi druge rakave paciente na enak način, na svoji kmetiji zdravja. Čeprav so ji kasneje odvzeli zdravniško licenco, ker je uporabljala "nevarno" in nedokazano metodo, se je njena slava prenesla po vsej Skandinaviji. Na Novi Zelandiji je podobno počela Dr Eva Hill, ki je pomagala številnim bolnikom.

Ann Wigmore je opravila pionirsko delo na promociji soka iz mladih poganjkov pšenice, saj si je sama pozdravila raka na tak način, v kombinaciji z organsko pridelano zelenjavo in sadjem (seveda v surovi obliki). Skupaj z Victoras Kulvinskas sta ustanovila Hippocrates Health Institute v Bostonu, v tej mreži pa so bile še številne kmetije zdravja, ki so uporabljale mlade poganjke pšenice. Pri pripravi takega soka je boljše, da se ne uporablja sokovnik s centrifugo, boljši je zgolj mlinček in sok se stisne kar z golo roko.

V Južni Afriki si  je Johanna Brand, ki je bila naturo-praktik, pozdravila rak na želodcu v 20-tih letih prejšnjega stoletja. 6 tednov je jedla zgolj temno grozdje. Na tisoče pacientov je pričalo tej metodi v prid. Ker pa je danes težko dobiti grozdje, ki ni škropljeno z različnimi kemičnimi pripravki, je to grozdje potrebno oprati z neklorirano vodo in z uporabo navadne milnice.

Tudi *Breussova metoda, ki je nastala v Nemčiji, traja 6 tednov. Osnova te diete je zgolj svež stisnjen sok, v glavnem iz rdeče pese, nekaj korenja, zelene in redkve. Dodatki so še: zeliščni čaji in čebulna juha. Tudi po tej metodi naj bi se ozdravilo na tisoče pacientov.(*ta dieta se ne priporoča, saj nekateri zaradi izčrpanosti predčasno umrejo, op.prev.)

Hans Nieper, je bil spoštovan nemški terapist, ki je zdravil raka. Njegova dieta je vsebovala dodatke k prehrani, ki zaustavijo rast tumorjev, aktivirajo imunski sistem, s kompleksom encimov zmanjša obseg tumorjev, poleg tega pa ojača delovanje jeter in ledvic, torej na splošno izboljša metabolizem. Nieper je trdil, da ima pri neozdravljivih pacientih 50% uspeh. Če ti pacienti na njegovi dieti preživijo 18 mescev , potem je statistična verjetnost preživetja skoraj povsem normalna, za razliko od kemoterapije, ki imajo po tej isti statistiki dosti manj možnosti.

Spet drugi Nemec, Dr. J Kuhl, terapevt za rakave bolezni, je uporabljal dieto s hrano, ki je bila visoko fermentirana z mlečno kislino. Imel je dobre rezultate. Mlečno kislino, ki jo proizvaja tumor, rotira rahlo v levo in vzpodbudi nadaljno rast tumorjev. Mlečna kislina, ki jo proizvajajo bakterije, pa rotira rahlo v desno, rezultat tega je zmanjšanje tumorjev.  

*Dr. Johanna Budwig, tudi Nemka, je odkrila, da visokokvalitetno laneno olje, v kombinaciji s skuto in z dieto, ki baziran v glavnem na surovi zelenjavi in sadju, se je izkazala za izredno učinkovito metodo zdravljenja. na tak način dobi bolnik fermentirano hrano z mlečno kislino (skuta) in visoko vsebnostjo žveplove-amino kisline (beljakovine). Cistein in metionin, skupaj z nenasičenimi maščobnimi kislinami v lanenem olju, lahko hitro vzpostavijo oksidacijsko produkcijo v in okoli tumorjev. To povzroči, da se pričnejo tumorji zmanjševati. *(ta dieta se zelo, zelo priporoča vsem bolnikom, op.prev.)

The Bristol Cancer Help Centre v Angliji, ki je bila včasih vodena s strani dr. Aleca Forbesa, ponuja široko zasnovan holistični program, podoben tistim v Mehiki. Program sestavlja vegetarijanska prehrana, v glavnem v surovi obliki, z dodatki vitaminov, mineralov, encimov, ginsenga in zelišč za jetra. Poleg tega pa so pacienti vključeni v čiščenje črevesja, vizualizacijo, biofeedback, relaksacijo, meditacijo in duhovno zdravljenje.

Dr. Maud Fere, iz Nove Zelandije, je zatrjevala, da je s svojim programom, ki je bolj preprost od zgoraj navedenega, zelo uspešna, saj si je sama na tak način pozdravila rak na črevesju. Tudi sama je zagovarjala dieto s surovo zelenjavo in sadjem, toda pri njej je sol prepovedana (kot pri Maxu Gersonu). Kot koristno je zagovarjala tudi uporabo razredčene hidro-klorove kisline, razredčene fosforne kisline, amonijev klorid in jodovo tinkturo.

Že prej je Are Waerland postal poznan s svojo uspešno dieto, ki je temeljila na rednem jemanju kislega mleka in njemu podobnih proizvodov, surovo ali pa delno kuhano zrnje, ter seveda zelenjavo in sadje. Še vedno obstaja veliko waerland skupin v Nemčiji in Skandinaviji.

Bircher-Benner je zagovarjal podobno dieto. Pri njem je bil poudarek (izum) na muesli prehrani, ki pa je danes dokaj sporna, zaradi slabe kvalitete surovin. Makrobiotična dieta, ki bazira na rjavem rižu in z zelo malo surove hrane, se precej razlikuje od drugih diet proti raku. Ima blag čistilni učinek, nekateri rakavi bolniki trdijo, da so ozdraveli s strogo makrobiotično dieto.

Od leta 1951 je na Madžarskem Dr. A.Ferenczi uporabljal velike količine rdeče pese, s čemer je uspešno zaviral tumorje (do1 kg redeče pese na dan). Značilna rdeča barva vsebuje  anthocyanin, ki naj bi bil 'odgovoren' za uspešnost zdravljenja. Danes se rdečo peso dobi tudi v prahu, ki se ga pridobi iz zmrznjene osnove.

Gerson terapija
Ta je verjetno najbolj poznana terapija. Dr. Max Gerson se je rodil v Nemčiji, kasneje se je izselil v ZDA (1938). Dieta je sestavljena iz organsko pridelane zelenjave in sadja. Velik pomen je dajal zelenjavi, bogati z kalijem, ki ga je največ v olupkih in dosti manj v sredici. Po drugi strani je natrij povsem prepovedan. Namesto soli je uporabljal kalijevo sol.
Dodatno je Gerson predpisoval hidro-klorovo kislino, skupaj s pepsini, pankreatinom in velikimi dozami Lugolove raztopine za jod, skupaj s posušenim thyoridom, niacinom, Royal Jelly in injekcijami vitamina B12 s surovimi jetri. Uporabljal je še surov jetrni sok, zaradi visoke vsebnosti encimov. Kasneje je, zaradi pospešene uporabe kemičnih sredstev v poljedelstvu, namesto jetrnega soka pričel uporabljati laneno olje.
Še en pomemben del Gersonove terapije je bila uporaba kavnega klistirja za čiščenje jeter. V nasprotnem primeru bi bolniki z napredujočim rakom, kljub izginjanju tumorjev, umrli. Gerson je zdravil na stotine neozdravljivih bolnikov, od katerih se je približno 50% povsem pozdravilo.

Dr. Issels je Gersonovo terapijo uspešno opravljal v Nemčiji. Ker je poznal škodo, ki jo predstavljajo vneti zobje in amalgamske zobne zalivke, je svojim pacientom zapovedal, naj najprej odstranijo nezdrave zobe, predno pričnejo s terapijo.

Kellyev pristop
Dr. W. D. Kelly, ameriški zobozdravnik, je dobil prognozo - 1 mesec življenja, saj je imel več tumorjev na jetrih, trebušni slinavki in še na drugih organih. Sam se je pozdravil z dieto na osnovi surove zelenjave in sadja, ter različnimi dodatki, predvsem velikimi količinami pankreatina. Encimi trebušne slinavke so zelo učinkoviti pri uničevanju tumorjev, včasih celo preveč. Tako Kelly, kot tudi Gerson, in ostali holistični zdravilci raka, so največjo nevarnost videli v prehitrem uničevanju tumorjev, kar lahko pacienta ubije, zaradi strupov, ki nastanejo ob destrukciji beljakovin tumorjev. Priporočal je uporabo Epsom soli (MgSO4.7H2O) med najbolj kritičnem času, pa tudi kavni klistir.
Po  tem , ko je pomagal tisočim bolnikom, je informacije o poteku zdravljenja za vsakega posameznika javljal njihovim lečečim zdravnikom. Verjame, da če ima bolnik na razpolago vsaj 1 mesec življenja, še boljše 3 mesece, potem se ponavadi rak lahko pozdravi.
Povsem preprost, nekoliko drag test za ugotavljanje prisotnosti raka, še predno se tumorji lahko klinično odkrijejo: 4 tedne jemljite 6-8 pankreatin tablet, po vsakem zaužitem obroku. Če boste po 4-ih tednih jemanja teh tablet imeli slabosti, glavobole ali pa boste vseskozi utrujeni, potem je velika verjetnost, da ste v prvem stadiju raka. Če pa se boste počutili bolje, umsko bistrejši, z več energije, potem ste v pred-rakastim obdobjem. Če pa ne boste občutili nobene razlike, potem so maligni tumorji najverjetneje že prisotni v vašem telesu.
Kelley ima obsežno dokumentacijo, ki vsebuje 10.000 medicinsko preverjenih diagnoz. V eni izmed študij so bili vsi njegovi primeri raka na pankreasu preiskovani. Pri klasičnem načinu zdravljenja ni dobesedno nihče doživel 5 let. Sam je imel opisanih 22 primerov: 10 pacientov se ni zdravilo na noben način, preživeli so 67 dni; 7 se jih je delno zdravilo, poprečno so preživeli 233 dni; 5 pacientov pa se je v celoti zdravilo na kellijev način in vsi so popolnoma okrevali.
Aajonus Vonderplanitz iz Kalifornije trdi, da je izredno uspešen pri zdravljenju pacientov z napredujočim rakom. Dieta: surova hrana, ki vključuje tudi surovo organsko pridelano meso. Lahko si pogledate njegovo knjigo  We Want to Live (1997).

ZDRAVILA & ZELIŠČA
Pred kratkim sem prebral, da na deset tisoč Američanov vsak dan prečka mejo z Mehiko, zaradi zdravljenja. Veliko njih nima takega zavarovanja, ki velja tudi v tej državi. Nekateri se odločajo za zdravljenje v Mehiki zaradi cenejšega zdravljenja, drugi zaradi bolj humanega pristopa do bolnikov, največ pa iz razloga, da so holistični centri za zdravljenje raka bili pregnani iz ZDA. čeprav te mehiške klinike dajejo poudarek tudi pri nasvetih iz prehrane, je akcent predvsem na posebnih zdravilih, kot je leatril, ozonska terapija, zelišča in posebne imunsko naravnane posebnosti, poleg tega pa še vizualizacija in meditacija.
Na tisoče obolelih za rakom je pričalo v korist zdravljenja raka z leatrilom. Čeprav leatril ni zdravilo proti raku, pa so klinične preiskave pokazale njegovo učinkovitost pri zmanjševanju oz. eliminaciji bolečin pri rakastih bolnikih; pri povratku apetita in pri pridobivanju na teži bolnikov, ki so hudo shujšali zaradi te bolezni; pri preprečevanju slabosti in neprijetnega vonja, ki ga je moč zaznati pri bolnikih v zadnjem stadiju; pri povratku energije in volje za življenjem. Pri raziskavah opravljenih na živalih, pa so ugotovili njegovo očitno sposobnost zmanjševanja tumorjev. Na začetku leatril vbrizgavajo, nekaj gramov na dan, kasneje pa se je jemlje oralno in to leto in več. Pri raziskavah na živalih so podobne učinke dosegli tudi z jemanjem mandljev in mareličnih pešk. Ti oreščki se jemljejo tudi tam, kjer je leatril prepovedan.

Česen se večkrat uporablja kot dopolnilno zdravilo pri zdravljenju raka. Njegovo antikancerogeno delovanje je dokazano. Ne samo, da ščiti pred nastankom tumorjev (tudi metastaz), zmanjšuje tudi rast že nastalih tumorjev. Hkrati pa krepi imunski sistem in pomaga jetrom, da lažje opravljajo svojo čistilno funkcijo.

V Mehiki uporabljajo še dve zdravili in sicer vitamin C, ter hidrazina sulfat. Linus Pauling in Ewan Cameron sta bila pionirja na področju zdravljenja raka z vitaminom C, dokazala sta učinkovitost tega vitamina pri zdravljenju raka, saj so terminalnim pacientom znatno podaljšala življenjsko dobo, z vbrizgavanjem 10 g vitamina C na dan. Danes ponekod dajejo dosti večje količine tega vitamina, do tiste zgornje meje, ko se pričnejo slabosti in diareja.

Hidrazin sulfat je kot zdravilo proti raku odkril Dr. Joseph Gold. Ta snov ima sposobnost blokade encima jeter, ki mlečno kislino, proizvedeno s strani rakastih celic, zopet spremeni v sladkor (glukozo), kar bolniku vzame še dodatno energijo. HS so uporabljali predvsem pri neozdravljivih bolnikih. Poročali so, da se jim je povrnil apetit, povrnila se jim je normalna telesna teža, povečala moč in zmanjšala bolečina. Zdaj pa se ga uporablja vse bolj in bolj v zgodnejših stadijih te bolezni, po poročanju naj bi se pacientom tumorji zmanjšali oz. popolnoma  izginili.

*Druga skupina zdravstvenih pripomočkov je tako naravnana, da stimulira imunski sistem. V 50-tih je Krebiozen postal časopisna novica dneva, ko ga je v javnost lansiral Dr. Andrew Ivy. 500 zdravnikov ga je uporabljalo, 20.000 bivših rakavih bolnikov je pričalo v prid Dr. Ivya in njegovih sodelavcev na sojenju. Obtožbe so bile ovržene, kljub temu pa je AMA dosegla, da so Krebiozen prepovedali.(*obstaja velika možnost, da je vse skupaj bila velika prevara, op.prev.)

Dr. B.Coley je opravil pionirsko delo na področju specialnega cepiva, ki ga je pridobil na način, da je rakavim pacientom povzročil vnetje in vročico. Od skupaj 500-tim bolnikom, jih je polovica preživela od 5-54 let brez malignih obolenj.

Virginia Livingston-Wheeler, ameriška mikrobiologinja, je kombinirala vegetarijansko dieto s cepivom, ki ga je pridobila iz bolnikovih telesnih tekočin. Ta način zdravljenja se uporablja v širšem svetovnem merilu, največ pa v Nemčiji, kjer je vodilni med zdravilci tega načina Prof. Enderlei, z uporabo bacila TBC-ja.

Na Japonskem, Dr. Hasumi trdi, da ima velik uspeh s cepivom, ki ga pridobiva iz pacientovega urina. Metoda je lahko uspešna zgolj, kadar ima pacient dovolj močan imunski sistem.

V ZDA je imel E.G.Jones uspeh s homeopatskim načinom zdravljenja raka, predno so homeopatijo prepovedali. Dr. W.F.Koch si je prav tako pridobil podporo tisočih bolnikov z uporabo homeopatske kisikove katalize. Omela se večkrat uporablja v homeopatski obliki. Narodni zdravilec mi je povedal, da se je Ammon. Carb. 30 izkazal, kot odlično sredstvo pri živalih, pa tudi pri ljudeh.

Nekateri neradi sprejmejo terapijo z urinom. J W Armstrong v svoji knjigi The Water of Life povezuje veliko primerov diagnosticiranih malignih obolenj, ki so verjetno bila ozdravljena po uporabi urinskega posta, ki ponavadi traja 3 tedne, kjer se pije lastni urin, poleg tega pa zgolj še vodo. Armstrong je prepričan, da tak način zdravljenja z lahkoto premaga rak, zgolj 'otročja igra', kot sam pravi, razen v primeru, da je bolnik pred tem že prejel klasično zdravljenje.

Grški profesor interne medicine E.V. Danopoulus, je odkril, da je urea najmočnejši faktor pri zdravljenju raka.  Na začetku je zdravil nekaj pacientov z rakom na jetrih, ki so okrevali, potem pa je uspešno nadaljeval tudi z zdravljenjem drugih oblik raka. Potem, ko je svoje delo objavil v Lancet reviji, leta 1974, je doživel hude pritiske mednarodne zdravniške javnosti, zato se je upokojil in prenehal z delom.

Dr. William Lane iz ZDA je opazil, da morski psi nikdar ne zbolijo za rakom. To je vzpodbudilo njegovo eksperimentiranje s hrustancem morskega psa, ki se ga da sedaj kupiti v prosti prodaji. Kot se zdi, je goveji hrustanec v tekoči obliki bolj popularen od hrustanca morskega psa. Tudi olje iz morskega psa je koristno.

*Gaston Naessens iz Kanade je bil uspešen pri zdravljenju raka z uporabo preparata 714-X , kot ga je sam poimenoval. Ta naj bi ojačal imunski sistem, s tem, ko se preparat injicira v limfne vozle (bezgavke). Trdi, da je na daljše obdobje 75% uspešen. Preparat je danes moč kupiti v Kanadi in na Novi Zelandiji. ( *714-X je sila dvomljiva zadeva, op.prev.)

Na tisoče rakavih bolnikov iz Vzhodne Evrope in drugih revnih držav (!?) trdi, da jemanje rafiniranega kerozina zdravi raka.  Kerozin naj bi pobijal rakaste mikrobe, s tem pa verjetno tudi rakaste celice.

Dr. Seeger, nemški raziskovalec je odkril, da je Zell Oxygen (celica kisika) zelo koristen pri 'normalizaciji' rakastih celic, s tem, ko jim omogoči, da zopet pričnejo z oksidacijskimi procesi. Najbolje se dopolnjuje z Royal Jelly. Zell Oxygen je kultura posebnih mladih celic kvasovk, ki imajo v sebi obilo oksidacijskih encimov. Wobe-mugos se proizvaja v Nemčiji in vsebuje proteolitične encime, pridobljenih iz hidrolizirane goveje trebušne slinavke, priželjca in ostalih žlez. Trdijo, da zelo pomaga pri neozdravljivih pacientih.

ZELIŠČNA ZDRAVILA

Essiac (Ojibway - Indijanski čaj) je še eden izmed poznanih zeliščnih mešanic, ki pomagajo proti raku. Kanadska redovnica Rene Caisse je leta 1922 sestavila to mešanico. Leta 1937 je Royal Cancer Commission objavila, da je Essiac zelo učinkovit proti raku, naslednje leto so ta čaj sprejeli, kot sredstvo za pomoč terminalnim pacientom. Kasneje je Rene dobila dovoljenje, da zdravi bolnike v zadnjem stadiju, toda za to ni smela sprejemati denarnih nagrad. Ko je leta 1978 redovnica umrla, je kanadsko ministrstvo za zdravje uničilo vso njeno skrbno urejeno dokumentacijo, ki je vsebovala poročila o uspešnosti njene metode.
4 glavne sestavine v Essiac čaju so: koren rabarbare, koren repinca, rdeči brest (za čiščenje krvi) in Rumen acetosella, slednja uniči rakaste celice. Uporaba Essiaca se vse bolj širi po vsem svetu, treba pa je opozoriti, da nekateri izdelki niso povsem originalni.
Tudi čaj iz stebla, ali pa vejic rastline papaw, je tradicionalno zdravilo proti raku. Leta 1962 je Stan Sheldon iz Avstralije uporabil to zelišče, da si je pozdravil raka na pljučih (metastaze na obeh krilih pljuč). Rak si je pozdravil v dveh mesecih. Pripravek sedaj na široko uporabljajo po vsem Queenslandu. Članek v reviji New Scientist pravi, da so odkrili kemikalijo v eni izmed vrst papawa, ki je milijardo krat močnejši v spopadu z rakastimi celicami, kot danes poznana zdravila. Aborigini proti raku uporabljajo maroon bush (Scaevola - 'pajčolanka'), med tem, ko se pripravki iz omele, uporabljajo še iz časov antične Evrope, ki jo je sodobnemu svetu priporočil  Rudolf Steiner.

Jethro Kloss je bil poznan ameriški zeliščar stare šole. Za zdravljenje raka je uporabljal cvetove rdeče detelje, liste in cvetove viojilic, korenje repinca in kodrasto-listne kislice, hydrastis canadensis (kanadski zlati koren), ameriški slamnik, aloje, korenino koprive - z velikim uspehom.

Še bolj poznan in po vsem svetu uporabljan pripravek je mešanica zelišč Hoxsey.  Izvorno so jo pričeli uporabljati leta 1925 v ZDA, ko se je na tisoče bolnikov pozdravilo raka. Zeliščni preparati Herbveil 8 in KC101 (na NZ) ter cansema se uporabljajo za zdravljenje melanoma in ostalih rakov kože, prav tako pa tudi za rak, ki je bolj blizu kože (rak prsi).

Jason Winters opisuje svoje lastno zdravilo za bolnike v zadnjem stadiju v knjigi 'Killing Cancer'. Poleg diete pa uporablja še druga zelišča, ki pa jih ni moč najti povsod.

ALTERNATIVNA TEHNOLOGIJA

Ozonska terapija  ima svoj izvor v Nemčiji, sedaj pa se uporablja tudi v Mehiki na klinikah za zdravljenje raka, pa tudi za zdravljenje AIDS-a in drugih hudih infekcijskih bolezni. V glavnem se 220 ml krvi pacienta zmeša z ozonom, večinoma pod pritiskom, potem se pa injicira nazaj v veno. S tem se ne pobije zgolj rakastih celic in rakastih mikrobov v vzeti krvi, ampak po celem telesu, istočasno pa se tudi okrepi imunski sistem. Tam, kjer ozonske terapije ni moč dobiti, se uporablja razredčeni hidrogen peroksid.

Podoben zdravilni učinek se doseže z pregrevanjem tumorja. Rakaste celice se okvarijo, oz. oslabijo, pri temperaturah okoli 42-43oC, zdrave celice pa ostanejo še vedno normalne. Če hočemo pregreti tumorje, potem se vsak dan kopamo v vodi, kateri dnevno zvišujemo temperaturo, ki kasneje (po nekaj tednih ali mesecih) doseže 47oC. Moramo paziti na raven sladkorja v krvi, saj jo je med terapijo treba umetno zniževati, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, če rakastih celic nismo dovolj pregreli, da bi rakaste celice še dodatno stimulirali. Tako kot pri ozonski terapiji, tudi pri tej postanejo rakaste celice izredno dojemljive za še druge holistične terapije. Tudi krvni pretok se izredno pospeši.

Južni pol magneta  zatre ne samo mikrobe, temveč  tudi rakaste celice. Tumorji se lahko zaustavijo, ali pa celo zmanjšujejo, če so daljši čas pod vplivom južnega pola, 4.000 Gaussa ali več. Velika verjetnost je, da magnetno polje blaži bolečine, vnetja in infekcije. Kar veliko bolnikov uporablja elektronski zapper (el. 'pištola') in magnetne pulzorje in to z velikim uspehom. Največkrat se uporablja Hulda Clark zapper in  Beck zapper in 'čistilec krvi', najboljše pa je, če se kombinira z kisikovo terapijo in kolodialnim srebrom.

Podobne rezultate dobimo tudi pri obsevanju tumorjev z modro svetlobo. Članek iz revije New Scientist odkriva, da modri spekter svetlobe zaustavi delitev celic (tudi v nekaterih porodnišnicah uporabljajo ta obsevalni način v primeru dojenčkov z zlatenico)

Tronado je nemška naprava, ki seva visokofrekvenčne radijske valove v predel z tumorjem. S tem jih pregreva, kar povzroči njihov razpad, za razliko od klasičnega obsevanja pri onkologiji, pa zdrave celice ostanejo nepoškodovane.

Dr.John Holt,  radio-terapevtu iz Sir Charles Gairdner Hospital v Perthu, je ob pomoči premiera Zahodne Avstralije, uspelo kupiti tronado za svojo privatno kliniko. S pomočjo te naprave je zdravil preko 7.000 bolnikov, z velikim uspehom. Istočasno pa je v bolnišnici nadaljeval svojo delo kot radio-terapevt, s klasičnim obsevanjem.
Objavil je klinično preiskavo za primere raka na vratu in glavi (zaradi lažje verifikacije rezultatov):

1. klasična radioterapija: 34% uspeh na začetku in 17% po treh letih (stanje remisije)

2. tronado terapija: 92%  uspeh na začetku in 68%  po treh letih (stanje remisije)

Čudna so pota sodobne medicine: tronado se lahko uporablja na privatnih klinikah, v javnih ustanovah pa ne. Pred kratkim so tronado kupili za bolnišnico, toda dovoljenja za uporabo niso dobili.

*Roy Ray Rife - elektronska naprava, ki oddaja valove na valovni dolžini, je sposobna uničiti rakaste celice. Uradni raziskovalni inštituti so potrdili uspešnost te naprave, potem pa je ameriška AMA dosegla preko sodišča, da so uničili vse naprave in dokumentacijo. Replike te naprave se pojavljajo na tržišču, nekatere so tudi dokaj uspešne. (*življenjska zgodba Dr. Royal Rifea je pravi kriminalističen triler, op.prev.)
V ameriški reviji The Choice (pomlad1990) je bil objavljen članek,  v katerem je Nick van Echteld trdil, da je l.1989 popolnoma okreval od smrtonosne oblike raka z metastazami, uporabljal pa je zgolj Rifovo napravo. Njegovi zdravniki - specialisti pa verjamejo, da se je pozdravil iz neznanega razloga.

Wilhelm Reich je uspešno zdravil neozdravljive rakave bolnike s tem, da jih je izpostavil močnemu polju bio-energije imenovane tudi orgon. Orgonski akumulator se da narediti povsem preprosto, saj je potrebno zgolj naložiti plasti organskega materiala in plasti kovine, eno na drugo. Sedanji orgoniti so mešanica smole s finimi delci kovine.

Harold S Burr pa je odkril električno življenjsko polje, ki obdaja vsa živa bitja. Tumor ima nenormalno negativno električno polje, v primerjavi z zdravim tkivom. Na Švedskem je Bjorn Nordenstrom uporabljal zelo tenke elektrode, ki jih je vbadal v tumorje in skozi te elektrode je spustil električni tok z napetostjo 10 V, in tumorji so bili uničeni. Pri zunanjih tumorjih sem za eksperiment uporabljal veliko 1.5 voltno baterijo, pozitivno elektrodo sem nastavil na tumor, negativno pa na okoliško zdravo tkivo.

Končno naj bi se nekateri ozdravili tudi s psihično operacijo, ki je najbolj poznana na Filipinih. Tudi radionski inštrumenti naj bi bili uspešni pri zdravljenju raka.

NAPREDOVANJE UMA

Wilhelm Reich je odkril, da lahko na nastanek raka vpliva tudi  zatiranje spolnih občutkov. Njegova metoda, ki sprošča občutke in s tem življenjsko energijo, je postala standardna praksa pri bioenergetski terapiji in pri drugih holističnih oblikah zdravljenja.
V Lancet reviji je bila objavljena študija, ki je trajala 10 let. Ugotovitev te študije govori o tem, da so ženske z napredujočim rakom dojke (z metastazami), ki so redno, vsak teden hodile na sestanke skupin za podporo bolnicam, imele dvakrat daljšo dobo preživetja, kot tiste, ki so se enako zdravile in niso obiskovale teh sestankov. Danes so taki klubi ali podporne skupine že povsod, nastaja pa tudi več manjših skupin, ki se ukvarjajo še z meditacijo.

Dr. A. Meares iz Melbourna je postal zelo poznan s svojo dejavnostjo pri rakavih bolnikih na področju meditacije. V ZDA so Simontonsovi opravili pionirsko delo na področju vodene imaginacije pri zdravljenju raka. Na tak način se lahko podvoji doba preživetja bolnikov v zadnjem stadiju. Ti pacienti so pokazali večjo čustveno odpornost, bolj fleksibilno prepričanje, večjo fizično aktivnost, boljše samo-spoznanje in povišano socialno avtonomijo. Veliko pacientov je okrevalo, predvsem zaradi tega, ker so se naučili izražati svoja čustva in občutke, s tem pa so stopili na pot izpolnjenja svojih čustvenih potreb.

Od vseh objavljenih, pravilno sestavljenih kliničnih preizkusih, je psihoterapija najučinkovitejša pri zdravljenju raka. Eysenk in Grossarth-Maticek (Behavior Research and Therapy 1991; 29 (1):17-31) sta odkrila, da po 13-tih letih obsežnih terapij prirejenih za vsakega posameznika, nihče izmed 50-tih pacientov v tem času ni umrl, za razliko od kontrolne skupine, kjer je bila smrtnost 32%. Pri skupinski terapiji, je po 7-ih letih umrlo 18 pacientov, od skupno 239 pacientov, v primerjalni skupini pa je v tem času umrlo 111 od skupno 234 pacientov. Pri neozdravljivih bolnikih se je življenjska doba podaljšala za 64%, ženske z rakom na dojkah z metastazami pa so živele 100% dlje.

Največji problem bolnikom predstavlja napoved s strani zdravnikov, koliko časa jim je še preostalo (predvsem to velja za paciente z neozdravljivimi oblikami raka in rakom v zadnjem stadiju). Te napovedi imajo na bolnika hipnotičen učinek, saj se pojavi želja za smrtjo. Holističnim terapevtom je zato delo zelo oteženo, saj je bolnika težko naravnati v drugo smer, v voljo in verovanje v okrevanje.

Verjetno pa je najbolj obetavna terapija The New Medicine, ki jo je razvil večkrat zelo preganjani Nemec Dr. Hamer. On trdi 95% uspeh pri pacientih, pri katerih je lahko odkril in eliminiral čustveni šok, ki je sprožil rak. Ta šok je nastal najpogosteje 1-2 leti pred odkritjem.

Sam priporočam pristop Dr.Hamerja, v kombinaciji diete s surovo, organsko pridelano hrano, ki je ustrezna tipu metabolizma bolnika.

Prevod N.J (2007)