Se v primeru raznih epidemij nošenje kirurških mask obrestuje?

V Ljubljani lahko redno vidimo turiste iz vzhodno-azijskih držav, ki nosijo kirurške maske. V japonski kulturi je nošenje teh mask postalo že del tradicije, kadar je nekdo prehlajen ali bolan, saj naj bi s tem preprečil okužbo drugih ljudi v svoji okolici. Na Kitajskem pa si ljudje maske nataknejo predvsem zaradi onesnaženega zraka.

V zadnjih dneh pa svet trepeta pred epidemijo korona virusa, ki naj bi nastal z mutacijo virusa, kateri je prešel z divjih živali na človeka. Nekateri znanstveniki pravijo, da je ta virus prešel s kač na človeka, katerih meso je na Kitajskem specialiteta.

Postavlja pa se vprašanje, kako močno zaščito nam nudijo te maske? Na to temo je bilo v svetu opravljenih več raziskav. Vemo, da mora medicinsko osebje v primeru operativnega posega nositi tako zaščito, da ne bi prišlo do okužbe operiranca. To torej pomeni, da so te maske skrajno učinkovite.

Ko pa so raziskovalci vzeli pod drobnogled navadne ljudi, ki na ulici nosijo zaščitne maske, so ugotovili, da se jih z rokami v poprečju dotaknejo 23x na uro. Z gotovostjo lahko rečemo, da s tem na masko prenesejo mnogo bakterij ali virusov, tako da s takim početjem kompromitirajo njeno učinkovitost. Torej, če se boste pred katerokoli epidemijo z masko hoteli zaščititi, potem jo morate večkrat zamenjati z novo, neoporečno.

Zavedati pa se moramo, da se večina kužnih bolezni ne prenaša preko zraka (aerosolne kapljice). Zato zdravniki v primeru podobnih epidemij svetujejo, da si moramo, preden se dotaknemo hrane, oči ali nosu, roke dodobra umiti z milom. Druga dezinfekcijska sredstva se ne priporočajo.

N.K. JANUAR 2020