Melatonin in COVID-19

Je naravni hormon, ki se izloča v epifizi, žleza, velika kot zrno graha, nahaja se v možganih, hormon izloča le v popolni temi. Že najmanjša svetloba v spalnici preprečuje izločanje tega hormona. Tudi če prekrijemo oči, svetloba pa je okoli nas, se melatonin ne izloča v zadostnih količinah. Kakršna koli svetloba pade na del našega telesa, hormon upade. To je lahko zelo velika težava, saj skozi spalnična okno nenehno vdira svetloba iz javne razsvetljave ali pa mesečina. Torej moramo okna popolnoma zagrniti s težkimi zavesami, ki bodo zunanji svetlobi preprečevale vstop v spalnico.
Melatonin so odkrili leta 1958 in od takrat naprej ga znanstveniki vseskozi preučujejo. Ta hormon ima izjemne pozitivne lastnosti, težava pa je v tem, da z leti drastično upada njegova produkcija. Zato so dodatki nujno potrebni (poleg že prej omenjenega spanja v temi). Koristnost melatonina: boljši spanec – premalo melatonina povzroči, da težje zaspimo, preveč melatonina pa povzroča utrujenost preko dneva; imunski sistem boljše deluje, čeprav sam vpliv hormona še ni povsem raziskan ( obstaja verjetna razlaga, da melatonin ponoči med spanjem,v kombinaciji z drugimi procesi »popravlja« telesne funkcije), preprečuje prehlad in vnetja; poznane so njegove izredne antioksidacijske sposobnosti, vendar zaradi nezmožnosti »skladiščenja«, deluje le preko noči; vzbuja dobro počutje in je odlično sredstvo za ljudi, ki trpijo za depresijo, melanholijo, naglo in ciklično menjavo razpoloženja (letni časi); borec proti raku; pomaga srcu; olajša simptome astme; lajša Alzheimerjevo bolezen in kataraktu, itd…
Priporočilo: v majhnih odmerkih, nekajkrat na teden. Z leti lahko dozo zvišamo in tudi pogostnost jemanja. Predvsem pa spite v popolni temi. Zjutraj pa se nastavite sončnim žarkom (s tem zaustavimo izločanje melatonina), da boste zbujeni in čili ter odlične volje!

Spodaj je priredba članka objavljenega v The Atlantic, avtorja Jamesa Hamblina (December 21, 2020).

Povezava med Covid-19 in melatoninom

Ko je nov odkrit korona virus terjal prve žrtve, je Feixiong Cheng začel iskati pravi način zdravljenja. Čas je bil izrednega pomena, Cheng je analitik na Clevelandski kliniki, podobne korona viruse je že prej videl na Kitajskem in v Saudski Arabiji.

Januarja je s pomočjo umetne inteligence iskal skrivnosti v strukturi virusa, da bi lahko predvidel, kako je virusu uspelo napasti človeške celice in kako bi to bilo možno preprečiti. Ena izmed možnosti je bila, da bi melatoninu to lahko uspelo. Še preden je ta virus dobil ime, je on opravil manjšo raziskavo in ko je bila objavljena, je več znanstvenikov s celega sveta menilo, da ima lahko melatonin res pomembno vlogo zaradi spanca. Melatonin poleg vloge pri spancu, jo ima tudi pri kalibraciji imunskega sistema, da ta ne znori (citokinska nevihta), kar je glavni razlog, da se iz dokaj nekritičnega stanja bolezni spremeni v smrtno nevarno obliko.

Cheng se je še bolj poglobil v to temo in je s svojimi kolegi sestavljal podatkovno zbirko tisočih bolnikov, ki so se zatekli v to bolnišnico. Ljudje, ki so ga jemali, so imeli dosti manjšo možnost oboleti za Covidom. Na univerzi Columbia so ugotovili, da če se že intubiranim bolnikom daje melatonin, imajo večjo možnost preživetja. Tudi ameriški predsednik Trump, je med zdravljenjem prejemal melatonin.

Trenutno v svetu poteka 8 kliničnih raziskav, ki skušajo odgovoriti na vprašanje, ali melatonin res pomembno pomaga pri zdravljenju korone. Je poceni in v ZDA je v prosti prodaji.

Chen ljudem ne priporoča jemanje melatonina, saj pravi, da še ni trdnih dokazov o tem, lahko pa da ta hormon sploh ne igra pomembno vlogo, temveč je to dober spanec.

Kar nekaj skrivnosti obstaja pri Covidu in sicer kako ta bolezen vpliva na spanec in kako spanec vpliva na bolezen. Virus je sposoben spremeniti naš živčni sistem, bolj ko spoznamo vlogo tega sistema z imunskim sistemom, več možnosti je, da bolezen preprečimo.

Na univerzi Johns Hopkins so poročali, da je mnogo ljudi potrebovalo posvet zaradi nespečnosti, ki izvira predvsem zaradi strahu pred epidemijo, gospodarski učinki in izolacija. V Veliki Britaniji je skoraj ¾ prebivalstva imelo spremenjene vzorce spanja, polovica pa nima osvežujočega spanca, zato so ta pojav poimenovali „COVID-somnia“.

V zadnjih mesecih pa so ugotovili, da imajo poslabšan spanec ljudje, ki so okrevali po Covidu. Zdravniki poročajo o poslabšanju stanja živčnega sistema pri teh rekonvalescentih: poslabšano miselno osredotočenje, glavoboli, megla v glavi, mišična oslabelost in največkrat nespečnost. Dr Salasova s te univerze pravi, da bodo posledice te bolezni najverjetneje trajale še leta in leta.

Njen kolega dr. Venkatesan pravi, da so zdravniki opazili, kako ob okužbi s korona virusom, imunski sistem prične napadati živce in sicer z obrobja (prsti okončin) živčnega sistema navznoter.

Dr. Swati Deshmukh z Northwestern University pa pravi, da so virus pri avtopsijah našli v živcih možganov. Vendar ona verjame, da do tega pride zaradi vnetja. Take učinke vidimo pri mialgičnem encefalomielitisu. Včasih je razlog v pomanjkanju kisika ali pa pri vnetnih procesih, ki oslabijo nevronske omrežja.

Vnetna stanja se le redkokdaj lahko pozdravijo z enim zdravilom ali postopkom, potreben je bolj holističen pristop, da bi se lahko imunski sistem uravnotežil. Toda zdravstveni sistem takega pristopa ne pozna.

Obstaja pa upanje. Kadar je živčevje napadeno in uničeno, se ga ne da popraviti. Kadar pa živci napačno komunicirajo, se to da spremeniti, zdraviti, preprečiti in verjetno tudi pozdraviti. In med to spada tudi spanec. Glavna funkcija spanca je možganom omogočiti dobro komunikacijo s celicami in proti-vnetno čiščenje – odstraniti stranske produkte, ki so se preko dneva nakopičijo v telesu. Kadar ne spimo dovolj, se stranski produkti ne morejo v zadostnih količinah izločiti. Na začetku bolezni so oboleli zelo utrujeni, torej jim telo sporoča, da morajo spati. Kadar pa bolezen napreduje, se dogaja, da oboleli ne morejo spati.

(op.ured.: Več o spancu na moji spletni strani: http://www.holist.eu/sleep.html )

Dr. Miller pravi: „Spanje je pomembno za učinkovito imunsko funkcijo in pomaga tudi pri uravnavanju metabolizma, vključno z glukozo in mehanizmi za nadzor apetita in povečanja telesne teže.“ In to je pomemben faktor pri Covid-19, ki najbolj prizadene osebe z diabetesom, debelostjo in apneo. Celo kratkotrajen trd spanec izboljša metabolizem in zmanjša možnost obolenja.

Vprašanje: zakaj javno zdravstvo ljudem preprosto ne reče : „Več spite“? Zelo preprosto, ljudem bi morali reči povsem banalni stvari: umivajte si roke in več spite. Zdaj, ko smo v lockdownu, ko so dnevi najkrajši je prisotna depresija in tesnobnost in obe povzročata nespečnost.

Profesor celične biologije Russel Reiter z University of Texas iz San Antonia je prepričan, da bi se že zdavnaj v protokol zdravljenja Covid bolnikom moral dajati melatonin. Že meseca maja je s svojimi sodelavci objavil prošnjo, da naj se melatonin takoj prične dajati Covid bolnikom. dr. Reiter je največja svetovna avtoriteta na področju melatonina, z raziskavami je začel že v 60.-tih letih. Sam ga dnevno jemlje 70 mg, čeprav se priporočajo odmerki od 1 mg - 10 mg. Kot pravi, on pozna vse dobre in slabe plati melatonina, torej on že ve, kakšen odmerek je priporočljiv, za priporočila in svarila, ki prihajajo z drugih straneh, pa pravi, da je to čista propaganda.

Zaključek

Kot smo lahko videli, melatonin spada med tista naravna prehranska dopolnila, ki so poceni, njihova koristnost pa je neizmerna, tako kot to velja za C in D vitamin, potem so tu še cink, jod, selen. Vendar uradna medicina to namerno postavlja na stranski tir.

Res je, da veliko tega lahko prejmemo preko ekološko zdrave hrane, vendar je v primeru joda ali cinka tega tudi v tej hrani premalo, zato so potrebni dodatki, sploh zdaj v zimskem času. Moj nasvet – in to ne le v primeru Covida - 19: da ne bi zboleli, jemljite vsaj 1 g C vitamina; glede na zaloge D vitamina (če ste preko poletnega obdobja zaužili veliko sončnih žarkov) in glede na telesno težo in starost, jemljite od 4.000 – 10.000 IU (100-250 mcg); 15 mg cinka; 1mg- 5 mg joda (dober vir joda so sardine in bakalar); en brazilski orešček nam da dovolj selena.

Prevedel in uredil: Nino Kolarević, december 2020