Holist.eu - 1. slovenski holistični portal |
Prva stran > arhiv > meso, žitarice, krvne skupine, krvni testi |
- Meso, žitarice, toplogredni plini... - Omejena prilagodljivost telesa na dano prehrano - Dieta glede na vašo krvno skupino ![]()
Zahodne velesile se bojujejo za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, ker naj bi ta izdatno pripomogel k segrevanju podnebja. Trditev, da človeštvo vpliva na segrevanje zemlje, nima realnih znanstvenih temeljev, Al Gore in druščina pa na njej gradi svoj imperij. Kdor je gledal film "Neprijetna resnica" (nagrajen z Oskarjem), se lahko spomni, da v njem ni zaslediti znanstveno potrjene resnice (ta ni bila nikdar sporna), da metan, ki ga izloča govedo, povzroča več toplogrednih plinov kot celoten transport po vsej zemeljski obli. Ena sama krava mlekarica na leto izpusti toliko toplogrednega plina kot avto, ki prevozi 18.000 km, če pa računamo še izpust metana iz gnoja, potem bi lahko avto prevozil še dodatnih 6.000 km, torej skupno kar 24.000 km pri poprečni emisiji 130 g CO2/km. Vendar ta problem v sebi skriva še veliko drugih. Vemo, da Slovenija pridela premalo žita, da bi lahko zadostila vsem potrebam. Zelo redko kdo pa ve, da je proizvodnja dovolj velika, da bi se Slovenci lahko prehranili s svojim žitom, kar pa ne velja za slovensko pridelavo mesa in mleka (perutnina, svinjina, govedo), saj za proizvodnjo ene same kalorije iz živalskih izdelkov potrebujemo v povprečju 7 kalorij iz krmil. Torej večina žita pristane v živalskih želodcih. Če bi človeštvo prenehalo krmiti živali za zakol z žitaricami, bi na vsakega prebivalca prišlo 650 kg žit. Ocena števila goveda v svetu se giblje med 1,7 in 2,3 milijarde. Večina ljudi se tudi ne zaveda, da se večina deževnega gozda (Amazonija) poseka prav zaradi govedi - posredno in neposredno. Neposredno za pašnike, ker pa govedo hitro pomuli travo, ki mu je na razpolago, ga morajo rejci odpeljati na nove pašnike - prst v deževnem gozdu je izredno siromašna, zato se vegetacija na takih površinah skoraj ne povrne. Posredno pa se deževni gozd seka za nova polja, na katerem potem posadijo monokulture, ki so skoraj izključno namenjene pridelavi mesa (večinoma gre pri tem za sojo). Ne samo da je Al Gore ta dejstva zamolčal, tudi opevani Greenpeace te problematike ne izpostavlja, ali bolje rečeno o tem modro (zeleno) molči. Govedina (roast beef) pa postaja vse bolj priljubljena v prehrani na Kitajskem in Japonskem, kar posledično pomeni še večje povpraševanje po tem mesu. Zaključek: kdor meni, da je človek sokriv za globalno segrevanje planeta, naj takoj preneha jesti meso in mlečne izdelke in bo s tem storil več, kot če si kupi hibridni avto (sama izdelava takega avtomobila povzroča velikansko emisijo CO2). Poleg tega pa mu bo hvaležno tudi njegovo telo, saj bo preko noči postalo bolj zdravo. Meso namreč (predvsem v večjih količinah) načenja naš imunski sistem, saj biološko gledano naše telo ni adaptirano za večje količine mesa. Namesto mesa - žitarice? Zdrava kmečka pamet bi nam potemtakem naložila, da se namesto z mesom pričnemo prehranjevati z žitaricami. Ni samo meso tisto, ki kompromitira naše zdravje - tudi žitarice niso najboljša izbira. Zakaj? Človeško telo je zgrajeno tako, da naše zobovje, želodec, koncentracija klorovodikove kisline in črevesje ni prilagojeno na tovrstno hrano. Ker žita ne moremo uživati v surovi obliki, ga moramo termično obdelati. Na tak način pa je večina hranljivih snovi v njem (kar nima veze z kalorijami) telesu nedostopna, ali pa preprosto izgine (encimi). Človek je ustvarjen za prehranjevanje s sadjem, zelenjavo, zelišči in oreščki. Meso - Ko použijemo meso, se koncentracija želodčne kisline in pepsinov v želodcu dramatično zviša.
Mleko in mlečni izdelki, jajca - Kar velja za meso, v principu velja tudi za mleko, mlečne izdelke in jajca. Žito*
Včasih prilagajanje in spremenjeno delovanje telesa na daljši rok ni preveč dobro za naše zdravje. Skratka lahko zbolimo. Na primer: Črevesna mikroflora Pri osebah, ki jedo veliko mesa, se močno zmanjša število človeku prijaznih mikroorganizmov v črevesju - to velja predvsem za bifidobakterije. Močno pa se zviša število E.coli, kar ni dobro za naše zdravje. Zgolj v 1 ml ( v črevesju) prebiva od 100 do 1.000 milijard človeku koristnih bakterij, ki požrejo zdravju škodljive bakterije in druge napadalce. Zaradi napačne prehrane in zanemarjenega črevesja, lahko njih število pade na zgolj 4-5 bakterij/1 ml. Če že morate jesti meso, potem naj količina užitega mesa ne presega 8 dag na dan. Poskrbeti morate tudi za zdravo črevesno mikrofloro, pri tem vam pomagajo tudi najkvalitetnejši dodatki kot je to DDS Plus, ki morajo v eni kaspuli vsebovati več milijard teh človeku prijaznih organizmov. Prehrana in rak Angleški znanstveniki z University of Oxford so potrdili močno povezavo z rakom na prostati in tistimi, ki jedo meso in mlečne izdelke. Že prej pa je večje število študij pokazalo, da posameznik, ki redno je govedino in industrijsko pridelane mesnine, je zelo dovzeten za nastanek raka na debelem črevesu, pljučih in še z drugimi oblikami raka. Tudi občuten porast raka na debelem črevesu pri zahodnjakih gre pripisati prehranjevalnim navadam, ki temeljijo na prevelikem uživanju mesa. Toda ni samo meso odgovorno za nastanek raka. Rakaste celice se prehranjujejo zgolj in izključno s sladkorjem (predvsem fruktoza). Porušeno razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnim kislinam, ki je značilnost sodobnega prehranjevanja, tudi izdatno pripomore k epidemiji raka. Mleko in mlečni izdelki pa sodeč po opravljenih znanstvenih raziskavah prispevajo k epidemiji raka na prostati, modih, in po vsej verjetnosti tudi pri raku na jajčnikih in raku dojke. Zaključek Čeprav ima človeško telo sposobnost prilagajanja, prevelik vnos industrijsko obdelane hrane (mesnine, mleko in mlečni izdelki, rastlinska olja) ter visoko glikemična hrana, lahko preseže sposobnost omenjene prilagoditve. Stalno nezdravo prehranjevanje lahko povzroči nastanek hujših oblik bolezni. DiabetesAmpak rak ni edina težava. V naravi težko najdemo višje koncentracije sladkorja, razen čebeljega meda. Če pojemo sladek sadež, ki ima poleg sladkorja v sebi še vlaknine, se sadež počasi prebavi in s tem ne nastane hiperglikemija. Če pa popijemo sok iz tega istega sadeža, dobimo naenkrat visoko koncentracijo sladkorja in zaradi odsotnosti vlaknin, ta hitro preide v organizem, zato nastane glikemičen odziv. Toda poleg soka je sestavni del našega prehranjevanja tudi uživanje enostavnih sladkorjev kot je to beli riž, bela moka, sladkor, različni sirupi. Na tovrstno hrano ima naše telo učinkovit odgovor: povečana proizvodnja encimov v slini in v trebušni slinavki. Toda zaradi pretirane proizvodnje inzulina sčasoma pride do kolapsa: sindrom metabolizma ali po domače sladkorna bolezen. Vnetje črevesjaDiabetes in rak nista edini bolezni, ki nastaneta zaradi načina našega prehranjevanja. V zadnjih desetletjih smo priča naglemu porastu bolezni vnetja črevesja, kar pa ne velja za nerazvite države. Študija, ki so jo pred kratkim opravili na univerzi v Firencah je ugotovila, da se mikroorganizmi v črevesni flori hitro prilagodijo različnemu prehranjevanju, kar seveda ni nikakršno presenečenje. Toda znanstveniki so pridobili tudi vzorce mikroflore otrok iz Burkine Faso (Afrika). Na začetku pri dojenčkih, ki so jih matere dojile tako v Italiji kot tudi v Afriki, ni bilo kakšnih vidnejših razlik. Toda potem, ko so se malčki prenehali dojiti in so pričeli uživati normalno hrano, so se pokazale velike razlike, saj so se bakterije prilagodile lokalnim prehranjevalnim navadam. Na primer - afriški otroci so imeli dosti več Actinobacterij in Bacteroidetes, med tem ko so italijanski imeli več Firmicutes in Proteobacterij. Ker so se afriški otroci prehranjevali z hrano, ki je bogata z vlakninami (leča, stročnice in druga zelenjava), je bila njihova mikroflora dosti kompleksnejša. Ker so se italijanski otroci prehranjevali s tipično zahodnjaško hrano, so imeli manj raznovrstno črevesno mikrofloro. Ti mikroorganizmi pa povzročajo drisko, pretirano debelost in vnetje črevesne sluznice. Prevotella in Xylanibacterija sta bakteriji, ki proizvajata več maščobnih kislin s kratkimi vezmi, ki so poznane po tem, da ščitijo črevesno sluznico pred vnetjem. Teh dveh bakterij italijanski otroci sploh niso imeli! OsteoporozaNaše telo deluje v zelo ozkem pasu ravnotežja kislo/bazično (pH). Na to ravnotežje je človeška kri najbolj občutljiva, saj mora pH biti okrog 7,45. Če se to ravnovesja spremeni zgolj za nekaj desetink točke, lahko nastopi bolezen pa tudi smrt. Na žalost večina hrane, ki jo vsakodnevno zaužijemo, deluje kislo (meso, mleko in mlečni izdelki, alkohol, sodavice, termično obdelane žitarice, itd..). Zakaj delujejo kislo? Pri presnovi beljakovin nastanejo žveplove in fosforne kisline, pri presnovi O.H. in maščob pa ocetna in mlečna kislina. Naše telo lahko nekaj časa uspešno kljubuje "zakisanosti", toda v določenem trenutku se temu ne more več uspešno zoperstavljati, zato oboli, ali pa nastopi smrt. Zato moramo naše telo alkalizirati in ga razstrupljati, da dosežemo zopet zdravo ravnovesje oz. pH. Kako se naše telo spopada s kislostjo? V osnovi to stori tako, da kisline nevtralizira in jih spremeni v pH nevtralne soli. Za to uporablja minerale kot so natrij, kalcij, kalij in magnezij, vse to pa kasneje izloči skozi urin. Od prej naštetih mineralov je najvažnejši kalcij, tega pa je največ uskladiščenega v kosteh. Torej, kadar našemu organizmu primanjkuje kalcija, potem ga prične jemati iz "zlate rezerve" torej kosti. Tako nastane osteoporoza. Zaključek Ta je v bistvu zelo enostaven. Človeško telo ima na razpolago številne mehanizme, preko katerih se prilagaja razmeram (prehranjevanju, pitni vodi, zraku ki ga vdihavamo, okolju v katerem živimo). Problemi nastanejo zaradi kumulativnih učinkov, ki so naperjeni proti našemu bitju. Na koncu, če našemu telesu ne pomagamo dovolj, bo slednje v danem trenutku podleglo tem uničevalnim dejavnikom in nastanejo številne bolezni: srčno-žilne bolezni, rak, diabetes, osteoporoza, itd... In kaj to pomeni?
Vaše telo je čudež. Samo ta čudež ne pritiskajte do skrajnih meja, saj lahko postane vaše prekletstvo. |
>DOMOV< |