Nasičene maščobe

V 50-tih letih je ameriški znanstvenik Dr. Ancel Keys zaslovel z objavo študije, ki je zajela podatke iz 7 držav. Namen študije je bil, ugotoviti, ali prehranjevanje z maščobami vpliva na stopnjo smrtnosti. Zaključek: maščobe so za zdravje nevarne. Kot kronski primer je bila objavljena primerjava med Američani, katerih prehrana je temeljila na maščobah živalskega izvora, in Japoncih, ki se tradicionalno prehranjujejo z ribami in zelenjavo, zato je pri njih uporaba maščob zelo omejena. Poprečna starost Japoncev je bila bistveno daljša kot pri Američanih.
Njegove ugotovitve so postale splošno priznana dogma, ki se je obdržalo do današnjih dni.
Če bi dr. Keys obdelal podatke za 22 držav, saj so ti takrat obstajali, bi nedvomno prišel do drugačnega zaključka: povezave med nasičenimi maščobami živalskega izvora in prezgodnjo umrljivostjo ne obstaja.
Že na primeru 'slabega' holesterola smo lahko videli, kako se lahko s statističnimi podatki poljubno manipulira, da prideš do želenega rezultata. Podobno je počel tudi omenjeni dr. Keys.

Obstaja polno objavljenih študij, ki njegovo dogmo postavljajo na laž, toda dogma ostaja dogma. Zavedati se moramo, da zdravniki nimajo toliko časa, da bi se lahko seznanili z vsemi obstoječimi študijami, zato se take napake ponavljajo in vlečejo naprej.

Pozitivne lastnosti nasičenih maščob

Nasičene maščobe se nahajajo tako v mesu kot tudi v rastlinah (meso, mleko in mlečni izdelki, nekatera rastlinska olja ter v nekaterih tropskih rastlinah – npr.: kokos). Te maščobe sodelujejo kot gradniki pri izgradnji celične opne, pri proizvodnji različnih hormonov in pri snoveh podobnih hormonom, torej so bistvenega pomena za optimalno zdravje. Poleg tega pa še:
–prenašalci pomembnih v maščobi topnih vitaminov kot so A, D in K, nujno potrebne so še pri pretvorbi karotena v vitamin A, za absorpcijo mineralov in kot gostiteljice drugih bioloških procesov
–pomembni antiviralni agensi (kaprična kislina)
–učinkoviti antiplak in antifungalni agensi
–pomembna vloga pri zniževanju holesterola v krvi (stearinska in palmitinska kislina)
–modulatorji genetske regulacije in preventiva pred rakom (maslena kislina)
Poleg naštetega pa so nasičene maščobe visoko koncentriran vir energije za naše telo. Ta vir je dosti boljši kot so to ogljikovi hidrati. O.H. v obliki sladkorja ali izdelkov iz žita so motilci hormonov, medtem ko nasičene maščobe hormonom pomagajo, torej so te maščobe pomembne za naše zdravje in daljše življenje.

Če smo se odločili, da zmanjšamo vnos O.H., potem moramo zvišati vnos nasičenih maščob in ne beljakovin!

Kot je na teh mojih spletnih straneh že večkrat poudarjeno: zdravju so škodljive izključno trans - maščobe, ki jih najdemo v margarini in rastlinskih oljih, torej industrijsko pridelanih maščobah.

Kakovostne maščobe

Atkinsonova dieta, ki je zelo uspešna shujševalna dieta, bazira na: malo O.H. in veliko maščob - ima mnogo slabih stranskih učinkov, saj maščob ne razlikuje na podlagi kvalitete. Ne razlikovanje maščob ima lahko hude posledice za človekovo zdravje. Tako kot pri vsaki vrsti hrane tudi pri maščobah velja pravilo: nadomestek neke hrane ne more biti nikoli dober za človeka. Rastlinska olja in margarine (tudi arašidova mast) so za zdravje škodljiva, saj jih telo ne more uporabiti, zato jih odlaga pod kožo (predvsem tja) in od tod predstavljajo stalno nevarnost za naše zdravje. Če se te maščobe odlagajo na stene ožilja ali okrog organov (jetra), lahko povzročijo tudi hude okvare in posledično smrt.
Da je v naši prehrani premalo zastopanih nenasičenih omega-3 maščob, je že dobro poznano dejstvo. Manj znano dejstvo pa je, da potrebujemo več nasičenih maščob*. Čeprav sodobna znanost pozna več kot ducat različnih nasičenih maščob, pa potrebujemo predvsem naslednje 3 nasičene maščobe: stearinska, palmitinska in lavrinska kislina. Sterainsko kislino najdemo predvsem v kakavu in živalski maščobi. Nima nikakršnega negativnega vpliva na raven holesterola, v jetrih pa se ta predela v oleinske kisline. Palmitinska in lavrinska kislina pa zvišata raven holesterola. Ker pa se dosti bolj zviša t.i. 'dobri' holesterol, to zniža nevarnost za bolezni srca.

*dokler so Mehičani vztrajali pri tradicionalni mehiški kuhinji, ki bazira na svinjski masti, je bil kožni rak zelo redek pojav

Katere so zdrave maščobe in koliko jih potrebujemo

Vir zdravih maščob:
- olive in olivno olje
– kokos in kokosovo olje
– maslo (organske pridelave)
– surovi oreščki (mandlji, oreh)
– eko jajca
– avokado
– meso (živali hranjene izključno s travo)
– palmino olje
– hladno orehovo olje

Ne smemo pozabiti, da so omega-3 nenasičene maščobe živalskega izvora nujno potrebne tako za fizično, kot tudi za psihično zdravje. Zaradi tega pomanjkanja naj bi v ZDA vsako leto umrlo 96.000 ljudi. Najboljši vir omega-3 maščob živalskega izvora je krilovo olje (kril so vrsta planktona, rakcev), ki poleg maščob vsebuje tudi mnogo antioksidantov (tudi astaksantin). Teh maščob največ pojedo Eskimi, saj se prehranjujejo skoraj izključno z njimi.

Oglejmo si, katera plemena pojedo največ nasičenih maščob:

Eskimi – 75%, v glavnem kitovo meso in tolšča drugih morskih živali
Masaji v Keniji in Tanzaniji – 66%, meso, mleko, kri domačih živali
Rendili v Keniji – 63%, kamelje mleko, meso, kri
Tokealu v atolu, ki spada pod Novo Zelandijo – 60%, ribe in kokosovi orehi
Ne gre pozabiti, da vsebuje materino mleko kar 54% nasičenih maščob!

Zaključek

Da je Keyseva teorija napačna, je že dolgo znano. Januarja 2010 je bila objavljena meta-študija, ki je pod drobnogled vzela podatke 21 študij, kjer je bilo vključenih 348.000 odraslih. Ta meta študija je dokazala, da ne obstajajo razlike med tistimi, ki jedo izredno malo in tistimi, ki jedo veliko nasičenih maščob, kar se tiče srčnih in srčno-žilnih bolezni. Študijo je opravila Children's Hospital, Oakland Research Institute Oakland v Kaliforniji, ZDA.

Avtor teksta: N.Kolarević