UVOD

 V zadnjem času se javnost vse bolj osredotoča na probleme, ki jih povzroča plesen (glive) tako doma, kot tudi na delovnem mestu. Pričujoč dokument je nastal na podlagi poročila AAEM (Ameriška akademija okoljske medicine), ki podaja trenutno poznavanje učinkov plesni na človekovo zdravje.

 Izpostavljenost na plesen, ki nastaja v zaprtem prostoru, večkrat povzroča hude probleme za naše zdravje: 1) dihalne poti, 2) živčevje, 3) telesna odpornost, 4) hematološki sistem, 5) koža. Plesen v bivalnem prostoru je tudi pogost vzročnik sistemske infekcije pri pacientih z oslabelim imunskim sistemom.

PLESEN JE POGOSTA V ZAPRTIH PROSTORIH

 Glive (ali plesni) uspevajo tako zunaj kot tudi v prostorih. Večkrat se širijo preko spor v zraku. Plesen in njene spore potrebujejo vlago in hrano za rast (celulozo ali razpadajočo hrano). Od vode nabrekle spore rastejo in se napihujejo kot baloni, ter izločajo prebavne encime in mycotoksine. Potem gliva prebavi vir hrane, ki jo potrebuje za nadaljnjo rast.

 Do sedaj je odkritih preko 100.000 različnih gliv. Ti organizmi naj bi tvorili kar neverjetnih 25% celotne biomase na Zemlji! Poročila iz S.Amerike in Evrope pričajo, da je plesen prisotna v 23% - 98% domovih. Uradnih standardov za količino gliv v prostorih za sedaj še ni. Kljub temu se smatra, da 150 do 1.000 kolonij v kubičnem metru zraka zadostuje (cfu/m3), da že povzroča zdravstvene težave. Številna poročila govorijo o tem, da te koncentracije plesni v zaprtih prostorih dostikrat dosežejo, pa tudi presegajo 1.000 cfu/m3. Najpogostejše glive so cladosporium, aspergillus in penicillium. Alternaria, stachybotrys, rhizopus, mucor, wallemia, trichodermia, kvasovke, botryrtis, epicoccum in fusarium so tudi večkrat najdene v prostorih.

 Že običajen pojav so sodne tožbe in podani zavarovalniški zahtevki, ki se nanašajo na težave s plesnijo. Zavarovalnice v poprečju prejmejo po 50 klicev na teden, ki se nanašajo naplesen v domovih. L.2002 naj bi bilo v ZDA 10.000 sodnih postopkov v zvezi s plesnijo in za 2 milijardi dolarjev zavarovalniških zahtev zgolj v državi Teksas.

BOLEZENSKI SIMPTOMI ZARADI PLESNI SO POGOSTI IN RAZLIČNI

 Veliko pacientov je bilo prizadetih na različne načine. Primeri 1.600-tih pacientov, ki so imeli zdravstvene težave zaradi gliv, so bili predstavljeni na srečanju v Dallasu l.2003.

 Lieberman je preučil 48 pacientov, ki so bili izpostavljeni plesni. Imeli so naslednje težave: 1) bolečine v mišicah/sklepih, 71%; 2) utrujenost/oslabelost, 70%; 3) neurokognitivna disfunkcija, 67%; 4) sinusitis, 65%; 5) glavobol, 65%; 6) želodčno-prebavne težave, 58%; 7) "kratka sapa", 54%; 8) tesnoba/ depresija/ vzdražljivost, 54%; 9) težave z vidom, 42%; 10) tesnoba v prsih, 42%; 11) nespečnost, 40%; 12) vrtoglavica/omotičnost 28%; 13) odrevenelost/ mravljinci, 35%; 14) laringitis, 35%; 15) slabost, 33%; 16) kožni izpuščaji, madeži, 27%; 17) trzanje, podrhtevanje, 25%; in 18) srčna aritmija, 21%.

 Študija, ki jo je objavil Rea, prav tako govori o podobnih podatkih, le da je pri njemu dodano še fibromialgija, vasculitis, angio-edema, izguba spomina in nevropsihiatrični problemi, sindrom razdražljivega črevesja, itd...

 Ti klinični rezultati kažejo na veliko različnih učinkih plesni v zaprtih prostorih. Imamo opravka s številnimi dokazi v medicinski literaturi, da lahko izpostavljenost plesnim resno ogrozi naše zdravje.

MEHANIZMI VPLIVA NA ZDRAVJE S STRANI PLESNI

  Glive prizadenejo naše zdravje na tri načine: 1) infekcija, 2) alergija, 3) toksičnost.

 Resne okužbe, kot jih povzročajo kandida, aspergillus in pneumocytsis, so največkrat zaznane pri bolnikih, ki imajo resno načet imunski sistem. Kandida, histoplasmosis, cryptococcus, blastomyces in cocccidioides inficirajo notranjost oseb z dobrim imunskim sistemom. Glive trichophyton, kandida in malasezia povzročajo kožna vnetja oseb z dobrim imunskim sistemom.

 Vsaj 70 alergenov je do sedaj preučeno (spore, vegetativni delci in drugi delci, 0,3 in manj mikronov). Alergije so na te alergene pogoste.

 Glive izločajo širok spekter kemičnih strupov imenovanih mycotoksini: 1) aflatoksin - karcinogen hepatoksin (aspergillus); 2) ochratoksin - kancerogen in nephrotoksin ( aspergillus, nekateri penicillium); 3) sterigmatocystin - zniža imunski prag in jetrni kancerogen (nekatere vrste aspergillusa); 4) trichothecenes - upočasnuje sintezo beljakovin, povzroča krvavitev in bljuvanje (vrste stachybotrys in fusarium)

 Glive izločajo tudi beta glukane, ki imajo imunološke efekte. Škodljivost mycotoksinov, ki se prenesejo z okuženo hrano, na ljudi in živali je poznana že z začetka 20.st.. Manj so poznani (preučena) učinki mycotoksinov pri ljudeh preko respiratornega sistema. So pa ugotovili povišano vsebnost mycotoksinov v krvi in v urinu pri tistih osebah, ki so se zadrževali v prostorih z veliko vsebnostjo plesni. Povišane ravni teh toksinov so našli tudi pri zaposlenih v prehrambeni industriji.

PLESEN V ZAPRTIH PROSTORIH UN TEŽAVE DIHAL

 Večje število epidemioloških študij je pokazalo, da plesen v domovih poveča možnost obolenja od astme. V ZDA je ta prisotna pri 5,7% populacije in 27% pri mestnih otrocih. Večja prisotnost plesni v zaprtem prostoru zniža funkcionalnost pljuč, je ugotovila ena izmed študij. Izpostavljanje višjim koncentracijam plesni na odprtem prostoru pa je v tesni povezavi z astmo, kot tudi večjo smrtnostjo pri tej bolezni med mlajšo in najmlajšo populacijo. Kožna občutljivost na alternario je v povezavi z večjo možnostjo respiratornega aresta.

 14% ameriške populacije trpi za rhinosinusitisom, ki je tudi v tesni povezavi z glivami. Plesen v nosni votlini lahko sproži alergijske procese, saj se tam fungusi lahko naselijo. V 97% primerih je potrebna operacija.

NEVROLOŠKA DISFUNKCIJA

 Številne študije so našle povezavo med plesnijo in nevrološko disfunkcijo. V 70%-100% primerih so opazovanci trpeli za utrujenostjo in oslabelostjo. Pri kontrolni skupini 43-tih pacientov so ugotovili znatno slabše rezultate pri nevropsihiatrijskih testih, vključno z ravnotežjem, refleksom oči. Pri skeniranju možganov so našli nevrotoksične vzorce.

 Tudi spomin, sposobnost osredotočenja, reakcijski čas, verbalne sposobnosti so zmanjšane pri bolnikih, ki so bili izpostavljeni plesni. Imajo tudi druge težave kot so kronična utrujenost, glavoboli, nespečnost,...

 Pri študiji 10-tih otrok in 378 odraslih, ki so bili izpostavljeni večjim koncentracijam plesni v zaprtih prostorih, so ugotovili nevrofiziološke nepravilnosti - nenormalen EEG in možganski tokovi, vizualni somatosensorski potenciali.

 Veliko število objektivnih študij je pokazalo, da je življenje v zaprtih prostorih, kjer je večja koncentracija plesni, zdravju škodljivo.

SMTRNO NEVARNE FUNGALNE OKUŽBE PRI LJUDEH Z KOMPROMITIRANIM IMUNSKIM SISTEMOM

 V zadnjih letih je izredno poraslo število smrtno nevarnih okužb z aspergillus in drugimi običajnimi glivami, pri bolnikih s slabim imunskim sistemom ( pacienti, ki so jim presadili organe in z akutno levkemijo). Smrtnost, ki jo povzroči aspergillus, je med 50% in 99%! in to kljub temu, da se v bolnišnicah uporabljajo močna antifungalna sredstva.

 Ugotovljeno je bilo, da filtriranje zraka, neprodušno zaprte bolniške sobe, uporaba bakrove - 8 kinolatne barve za pleskanje sten, močno zmanjša možnost okužb. Prav tako so tudi ugotovili, da se spore aspergillusa lahko širijo tudi preko vodovodne napeljave, zato se morajo redno čistiti tudi prostori za prhanje.

 Iz tega se da zaključiti, da je potrebno pri vseh bolnikih preučiti prisotnost plesni

ZAKLJUČEK

D a plesen ali mycotoksini povzročajo resne zdravstvene probleme, je pokazalo preko 100 objavljenih študij. Zato se morajo zdravstveni delavci, gradbeniki, lastniki hiš ter vsi ostali zavedati nevarnosti za naše zdravje, ki prihaja s strani plesni/gliv. Plesen in mycotoksini se zlahka naselijo v človeško telo preko dihalnih poti, kar lahko pripelje do treh okvar organizma: infekcija, alergija in toksičnost.

Op.prev.: zgornji članek je skrajšana verzija članka objavljenega 1.04.2004 v Journal of teh Australasian College of Nutritional & Environmental Medicine.