Kaj se dogaja z nami, če ne spimo?

Znanstveniki se že dolgo časa ukvarjajo z vprašanjem, zakaj se mora naše telo vsakodnevno preko noči „izklopiti“? Nekaj je gotovo: če ne spimo, se nam telo upre.

Učinki akutnega pomanjkanja spanja se pokažejo po 16 – 18 urah budnosti, z vsako nadaljnjo uro so ti še hujši. Um, srce, endokrini in imunski sistem,... so prizadeti, slabše delujejo, učinki so lahko rahli ali pa zelo hudi. Posledice kroničnega pomanjkanja spanja so mnogo resnejše kot pa zgolj ena noč brez spanca, toda tudi en dan brez spanja ima lahko hude posledice v času budnosti preko dneva.

Um

Vse je odvisno od našega uma. Prvi znak pomanjkanja spanja je upočasnjena sposobnost razmišljanja, torej utrujenost možganov. Po 18-tih urah brez spanca se bo reakcijski čas podaljšal, če pa sploh nismo spali, se bo ta podaljšal skoraj za trikrat, kar je povsem enako temu, če bi uradno bili vinjeni, spomin pa odpove, saj si takrat ničesar več ne moremo zapomniti. Sposobnost odločanja, matematične sposobnosti in prostorska orientacija, vse to pojenja.

Če smo pokonci 24 ur, se v možganih ustvari panika, ki nas bo kmalu v celoti preplavila in nas prisilila, da zaspimo. To ne bo pravo spanje, izkusili bomo mikro-spanec. Čeprav bomo bili prepričani, da smo še vedno povsem budni – še vedno bomo hodili, govorili, imeli odprte oči - v resnici pa se bodo možgani izklapljali za 10-20 sekund.

Med tem mikro-spancem ne moremo procesirati, ne zaznamo, kaj se okoli nas dogaja. Možgani ne morejo procesirati vizualnih informacij. Na primer, če vozimo avto, bomo spregledali izhod z avtoceste, kaj se je dogajalo zadnjih deset minut, se ne moremo spomniti. Znanstveniki z univerz Berkeley in Harvard so objavili raziskavo (2007), ki je ugotavljala, kaj se s človekom zgodi, če nismo spali več kot 35 ur: amigdala v možganih je za 60% bolj odzivna na negativno stimulacijo, istočasno pa je komunikacija z delom možganov, ki uravnava čustva in izkušnjam da nek kontekst, slabo povezana. Skratka, človek je takrat bolj razdražljiv in nagnjen k obsojanju ljudi okrog sebe, saj možgani izgubijo naravno sposobnost, da svoje reakcije filtrira, oz. da prisluhnejo notranjemu zdravemu razumu.

Po 48 urah brez spanja, človek začne halucinirati. Če pa ne spi nekaj dni, lahko umre. Zakaj, znanost natančne razlage še nima, verjetno pa je razlog v tem, da možgani niso več zmožni opravljati vseh vitalnih funkcij.

Če so mišice zelo obremenjene, potem se pričnejo tvoriti strupi (mlečna kislina), mišice nas začnejo boleti in niso več opravilno sposobne, potrebujejo počitek – relaksacijo. Najverjetneje so to dogaja tudi z možgani. Kateri strupi se tvorijo, je še neznanka. Verjetno nek metabolit, lahko da je to adenozin, stranski produkt metabolizma, ki se kopiči v krvi. Vsekakor se ti še neugotovljeni strupi med spancem izločajo iz možganov.

Srce

Takoj ko se zbudimo, se naš krvni tlak zviša. Ko zaspimo, se tlak zniža, tako kot tudi srčni utrip. Brez tega „resetiranja“, se zviša nevarnost infarkta ali pa neke druge bolezni srca. Če ne spimo 18 ur, se močno zviša možnost infarkta, kar je smrtno nevarno.

Raziskave so pokazale, da ob premikanju ure na poletni čas, ko človek v poprečju spi eno uro manj (noč nedelja na ponedeljek), kar 25% več ljudi doživi infarkt. Ko pa preidemo na zimski čas, je v poprečju 21% manj infarktov. Znanstveniki točno ne vedo, kaj je temu razlog, verjetno pa je to tista ura več ali manj spanja.

Endokrini sistem

Spanec omogoča proizvodnjo vitalnih hormonov. Če nismo spali več kot 18 ur, se bo raven testosterona polagamo zniževala, kar vpliva na življenjsko energijo. Študije so pokazale, da če nadoknadimo pomanjkanje spanca, se bo raven testosterona zopet vzdignila na normalo.

Toda če stanje pomanjkanja spanca traja dalj časa, se počasi pogrezamo v luknjo, iz katere se naše telo ni zmožno več vrniti. Raziskave pri mladih osebah so pokazale, da če 1 teden spijo manj kot 5 ur, se raven testosterona zniža za 10-15 %. Če vemo, da vsako leto raven testosterona v poprečju usahne za 1-2%, potem lahko vidimo, da nas 1 teden slabega spanca postara za 1 desetletje!

Imunski sistem

Če smo pokonci več kot 18 ur, se v telesu pričnejo kopičiti proteini, ki povzročajo vnetja, kot na primer IL-6, ki ga povezujemo s kroničnimi boleznimi in boleznimi srca. Število imunskih celic se zniža, kajti telo ni sposobno zvišati njihovo proizvodnjo. Dlje ko ne spimo, težje se tvorijo celice ubijalke, ki nas branijo pred rakastimi in okuženimi celicami. Raziskava je pokazala, da že 1 noč brez spanja, število teh celic zmanjša za 70%.

Fizične sposobnosti

Shona Halson, fiziologinja z Avstralskega inštituta za šport pravi: „Med vajo ne prihaja do večjih sprememb v fiziološkem sistemu. Toda prihaja do sprememb pri dojemanju napora – vse se zdi težje, kar se bo pokazalo pri zmanjšanju fizičnih sposobnostih. To ni odraz fizioloških sprememb, temveč v dojemanju naporov.“

Če vrhunski športnik pred tekmo slabo spi, njegove atletske sposobnosti zaradi tega ne bodo nič slabše, saj nekaj ur slabšega spanca ne more odtehtati več let rednega treninga. Lahko da bo tak športnik bil zjutraj nekoliko utrujen, toda adrenalin pred tekmo bo to odpihnil kot za stavo. Vendar pa, če bo mislil, da so njegove sposobnosti zaradi slabšega spanca manjše, potem se bo to res tudi zgodilo. Zato mora prepričati samega sebe, da bo njegov dolgoletni trud tisti, ki mu prinaša uspeh, en slabši spanec pa mu ne bo škodil.

Zaključek

Znanstvene raziskave so pokazale, da se najboljši, se pravi najbolj zdrav spanec, odvija med 10. uro zvečer in 2. uro po polnoči, seveda po sončni uri. Poznamo rek: „S kurami spat“, kar bi pozimi pomenilo iti spat že ob 5h, 6h popoldne, poleti pa več ur kasneje. Zgodovinski zapisi pravijo, da so se pred stoletji ljudje tega izreka res držali, toda ne gre verjeti, da so pozimi spali 14 -15 ur. Seveda ne, bilo je povsem običajno, da so se ponoči ljudje zbudili, prižgali luč in počeli nekaj koristnega: brali knjige, opravljali neko domačo obrt, ali pa kaj drugega. Po uri ali dveh bedenja, so šli nazaj v posteljo.

Legendarni britanski premier Winston Churchill je bil poznan po tem, da si je vsako popoldne privoščil polurni dremež. Kot je dejal, si je na tak način iz enega dne ustvaril dva dneva, kar je dober nasvet.

Če imamo težave s spanjem, so te v glavnem psihične narave. Da jih razrešimo, moramo najprej ugotoviti razlog temu. Ko odkrijemo razlog, se bo spanec povrnil. Najslabša izbira je jemanje sintetičnih zdravil. Obstaja veliko zelišč, ki nam bodo pomagala k boljšemu spancu. Tuda alkohol ni dobra izbira, saj je tak spanec zelo slab, poleg tega pa v telesu zvišamo količino strupov, ki jih mora telo ponoči nevtralizirati. Dihalne in meditacijske vaje so verjetno najboljše sredstvo za dober in dolg spanec.

N.K., maj 2020