Sončenje kot preventiva pred nastankom rakastih obolenj

Predgovor

Obstaja alternativno zdravljenje, ki se po angleško imenuje "Sunbathing", ali 'Kopanje v soncu'. Tudi Dr.Budwigova govori o tesni povezanosti zdravja z usklajenostjo s soncem, kajti vsa živa bitja so naravnana na frekvenco sončnih žarkov, zato ne smemo bežati pred soncem, seveda v razumnih mejah. Po njenem mnenju smo pred škodljivimi učinki sončnih žarkov povsem zaščiteni, če jemljemo dovolj omega3-nenasičenih maščob. Tudi rakavi bolniki (upoštevajoč seveda pogoj o konzumiranju nenasičenih maščob) bi se morali vsak dan redno izpostavljati blagodejnosti sončnih žarkov, vsaj 10 minut/dan.

Op.: v zadnjem času zdravniki svetujejo, naj se ljudje v poletnih dneh sploh ne sončimo, saj je to škodljivo početje. Seveda je to skregano z vsako zdravo pametjo. Kreme za sončenje so dosti bolj nevarne, kot si mislimo, saj dajejo človeku lažni občutek, da je zaščiten pred negativnimi učinki izpostavljenosti sončnim žarkom. Te kreme zgolj preprečujejo nastanek opeklin, opekline pa so jasen znak, da pretiravamo s sončenjem. Zdrava pamet nam pove, da naj ne pretiravamo s sončenjem, predvsem takrat, ko je visoko na zenitu, pametneje je, če počivamo v senci (siesta), in to ne ravno ob vodi, saj nas lahko tudi na posreden način opeče. Tu pa je še važna naša pigmentacija kože, svetlolasi in modrooki jo imajo precej manj, kot temnopolti in temnolasi ljudje.

Avtor: William B. Grant, Ph.D.
SUNARC

Z vseh strani nas opozarjajo, da je eden od vzročnikov kožnega raka UV žarčenje. Izpostavljanje sončnim žarkom naj bi imelo za posledico tudi prezgodnje staranje naše kože in nastanek katarakta, zato se je priporočljivo izogibati soncu. Toda pozor! Če bi bila zaščita pred soncem tako pomembna, potem bi bili vsi ljudje na našem planetu temnopolti,  saj je prisotnost melanina v taki koži zaščita proti staranju kože in proti nastanku raka.

Pigmentacija kože je bolj svetla pri ljudeh, katerih predniki so naselili področja bližje severnega pola, da bi uravnotežila nujno proizvajanje vitamina D, ki nas varuje pred prostimi radikali in poškodbami DNK s strani UV žarčenja [Jablonski in Chaplin, 2000]. Toda, če pogledamo zemljepisno razširjenost rakastih obolenj v ZDA, ugotovimo, da je v, s soncem skopem severo-vzhodnem delu države, ki je zelo gosto poseljen, dvakrat več rakavih obolenj, kot npr. jugo-zahodnem, bolj agrarnem področju. Obstajati mora nek drug faktor, ki verjetno tiči v samem bivalnem okolju, in ne more biti povezan s pogostnostjo rakvih obolenj ( znotraj telesa).

Prehrana in kajenje sta dva zelo rizična faktorja za nastanek raka [Doll in Peto, 1981]. Če bi bila prehrana ena izmed faktorjev,  ki bi lahko pojasnila, zakaj je toliko več rakavih obolenj na SV države, potem bi morale biti prehranjevalne navade prebivalcev drugod v državi poplnoma drugačne. Vsi pa vemo, da je prehrana povsod v ZDA v bistvu dokaj enaka, podobna, torej sam prehranjevalni faktor v tej zgodbi ne more biti pomemben.

Sončenje zmanjšuje nevarnost nastanka raka.

Ključ do razumevanja geografske "pokritosti" rakavih obolenj sta našla C.Garland in F. Garland l. 1980. Ugotovila sta, da je obolenj od raka na črevesju bistveno manj v sončnih krajih, kot v tistih z malo sonca, kar gre pripisati večji produkciji D vitamina. Naredila sta ekološko študijo o povezavi med intenziteto sončnih žarkov in mortaliteto populcije obolele od raka na črevesju. Rezultati so pokazali: več sončnih žarkov, manj raka.(Ekološka študija preučuje celotno populacijo glede na neko geografsko značilnost, vključuje razširjenost bolezni, ter okoljske in prehranjevalne faktorje.)

Na začetku je njuna študija ostala neopažena, verjetno ker je že bilo razširjeno splošno mnenje o nevarnosti UV žarkov, ali pa zaradi njunega ekološkega pristopa, ki je bil takrat, kot oblika preučevanja, že v zatonu. Kljub temu sta nadaljevala delo, predvsem sta se osredotočila na vitamin D, z najbolj pogosto obliko tega vitamina 25 - hydroxyvitamin D -(25(OH)D), sicer v drugačne namene, hkrati pa sta še vedno preučevala povezavo z večimi oblikami raka.  Seznam raka se je občutno razširjal, povsod je bilo mogoče opaziti, da UV žarki in vitamin D delujeta zaščitno, proti koncu 90-tih let, sta preko različnih epidemioloških preučevanjih ugotovila, da sončni žarki in vitamin D ljudi ščitita tudi pred rakom dojk, jajčnikov, rakom prostate in ne-hodgkinovimi limfomi.

Kako Vitamin D ščiti pred rakom

Sam mehanizem na kakšen način zmanjša možnost nastanka raka je že dodobra poznan. Vitamin D zviša zmožnost absorpcije kalcija v organizem (v primeru raka debelega črevesa) [Lamprecht & Lipkin, 2003], inducira razlikovanje celic, poveča apoptozo (razpad) ali smrt rakvih celic, zmanša metastaze in proliferacijo (množenje,razplod), ter zmanjša angiogenezo(nastanek novih krvnih žil - bypass)[van den Bemd in Chang, 2002]. Poleg tega 25(OH)D zmanjšuje absorbcijo PTH hormona[Chapuy et al., 1987]. Ker IGF-I simulira rast tumorjev ( ta je prisoten v "ameriški prehrani"), se lahko smatra, da je vitamin njegov 'protistrup'.

Potem, ko sem se bil prepričal, da faktor prehrane ne more igrati vloge v geografsko pogojeni razliki razširjenosti rakavih bolezni v ZDA, sem se pričel resneje ukvarjati z vitaminom D. Postavil sem si dve vprašanji:

Pričel sem preučevati zemljevid stopnje umrljivosti za rakom v Atlas of Cancer Mortality [Devesa et al., 1999] in našel zemljevid UV žarčenja/ količin za ZDA -julij 1992, ki ga je naredila  NASA- Total Ozone Mapping Spectrometer (TOMS) in s tem določil približno produkcijo D vitamina. S to študijo sem dokazal povezavo med izpostavljenostjo UV žarkov in stopnjo umrljivosti za 12 tipov raka. 17.000 do 23.000 Američanov je vsako leto prezgodaj umrlo, kot direktna posledica pomanjkanja D vita-mina [Grant, 2002b].

Čeprav je bila študija v principu sprejeta, so se pojavili kritiki, da sem v svoji študiji spregledal mnogo različnih faktorjev, ki vplivajo na tveganje za nastankom rakavih bolezni, kar naj bi pokazalo odstopanja pri stopnji umrljivosti. V poskusu, da odgovorim kritikom, sem razširil analizo faktorjev tveganja, za katere sem lahko našel poprečne vrednosti. Ti faktorji vključujejo stopnjo umrljivosti za rakom na pljučih (index za napredujoče učinke na zdravje zaradi kajenja), delež hispano populacije (ti se v Atlasu jemljejo kor belopolti Američani), količina konzumiranega alkohola, stopnja urbanizacije in delež populacije pod pragom revščine.

Sončenje ščiti pred 16-timi vrstami raka

 Nova študija je povezala izpostavljanje UV žarkom kot zaščito pred 16-timi vrstami raka, primarno pri raku epitelija (povrhnjice) prebavnega sistema in rodil. 6 vrst raka (prsi, gastro, maternice, jajčnikov, požiralnika in ne-Hodginov limfom) so v direktni povezavi z izpostavljenostjo soncu, v kombinaciji z življenjem na podeželju. To močno dokazuje, da je izpostavljenost soncu tesno povezana z življenjem na deželi. 10 nadaljnih vrst raka (mehur, žolčnik, gastro, slinavka, prostata, danka, ledvica) je prav tako povezanih z UV žarki in življenjem na podeželju. 6 vrst raka  v povezavi z konzumiranjem alkohola, 10 s kajenjem in 7 vrst v povezavi z narodnostjo (Hispano). Revščina je v povezavi s sedmimi vrstami raka. Vse to je v skladu z literaturo s tega področja [Trapido et al., 1995; Thun et al., 2002].

Preko 40,000 Američanov vsako leto umre zaradi pomanjkanja vitamina D

Na podlagi analize lahko ugotovimo približno število ameriške populacije (40.000), ki umre zaradi raka, kot posledice premajhnega vnosa vitamina D:1/2 na osnovi lokacije in 1/2 na osnovi življenja v urbanih območjih, z zmanjšano dozo sončenja.

Še večje število študij se je pojavilo v prid ugotovljene povezave med UV žarki in vitaminom D, ter rakom na drugi strani. Ciklični pojav nastanka raka na prsih, črevesju in prostate, kot posledica letnih časov (tam imajo dolgo obdobje teme in dolgo obdobje dnevne svetlobe), je pokazala študija opravljena na Norveškem  [Robsahm et al., 2004]. Ta študija dokazuje, da sončna svetloba uspešno zdravi rak, tudi v kasnejših štadijih.

Koliko vitamina D potrebujemo za preventivo pred rakom?

Točna količina  vitamina D in UVžarkov za prevencijo pred rakom je potrebno še določiti. Vsak posameznik se različno odziva na izpostavljenost UV žarkom, to velja tudi na oralno zaužitje vitamina D, pomembne so tudi take okoliščine, kot je pigmentacija kože, telesna teža (D vitamin je topen v maščobi), starostjo, stanjem prebavil, ter še drugih prehrambenih činiteljev..

Hrana bogata z vitaminom D ne predstavlja zadostnih količin vnosa, da bi lahko preprečevala nastanek raka, saj je 200 to 400 I.U/dan premalo [Grant and Garland]. Potrebni vnos je 600 do 1000 I.U, predvsem za na vitamin D občutljive tipe raka, razen mogoče pri nastanku raka na pro-stati, kjer zadostuje serum 25(OH)D, če to potrdi pregled krvi. Količina UV žarkov, ki preprečuje nastanek raka, je dosti manjša, kot doza, ki lahko povzroči kožnega raka .

Verjetno za prevencijo pred nastankom vseh vrst raka zadostuje 15-30 minut sončenja, vsak dan. Pri tem ni potrebno izpostaviti večji del telesa, zadostuje že "sončenje"  rok in lic. Največ vitamina D se tvori, če smo se izpostavili sončnim žarkom opoldan, ko je sonce najvišje na nebu (v zmernem pasu). Toda to ne velja za obdobje, ko je sonce tudi opoldan nizko na horizontu (zima), tedaj se moramo nastavljati sonci dalj časa. Ko pa nastopijo dnevi brez sonca, takrat telo uporabi rezeve tega vitamina, ki se shranjuje v maščobnem tkivu. Če je tako obdobje daljše, ali iz katerega drugega razloga ne moremo na plano, potem moramo jemati nadomestke: umetno "sonce", večje število različnih rib, dodatkov k prehrani itd.

Kako se lahko zaščitimo pred premajhnim vnosom vitamina D?

Čeprav se znastveni dokazi o vlogi vitamina D na prevencijo pred nastankom raka, ter prav tako pred nastankom bolezni kosti in mišičevja, avtoimunskih bolezni in previsokim krvnim pritiskom, bo preteklo še veliko časa, predno bo zdravniška srenja sprejela odločitev, da se njihovim varovancem svetuje sončenje ali pa vitaminske dodatke.

Kakorkoli že, dobro imformiran posameznik lahko pazljivo prebere potrebno literaturo in si zmanjša možnost, da zboli za navedenimi boleznimi, zgolj z vsakodnevnim sončenjem, pri tem pa pazi, da si ne poškoduje kože (opekline).

Več podatkov o zdravilnih učinkih sončenja si lahko preberete tudi na moji spletni strani: www.sunarc.org.

William B. Grant je doktor znanosti s U.C. Berkeley in je delal, kot vodilni raziskovalec na področju razsikovanja atmosfere s pomočjo optičnih in laserskih naprav pri SRI International, Jet Propulsion Laboratory in NASA Langley Research Centerand. Je tudi avtor preko 60-tih znastvenih člankov v znastvenih revijah, kot urednik je delal pri nastanku dveh knjig in prispeval poglavja pri izdaji več knjig.

Izdal je tudi prvo študijo, ki je dokazovala povezavo med prehrano in Alzheimerjeve bolezni, identificiral glavne pozitivne in glavne negativne snovi v naši prehrani. Preučeval je tudi povezanost med sladkorji in nastankom srčnih obolenj ter debelostjo, prehrano in rakom na dojki, rakom prostate in rakom na debelem črevu, vpliv UV žarkov in vitamina D na prevenciji pred rakom in avtoimunih bolezni. pred kratkim se je upokojil ter ustanovil Sunlight, Nutrition and Health Research Center - SUNARC (sončna svetloba, prehrana in razsikovalni center za zdravje), kjer nadaljuje z raziskavami in poučevanjem.

Podobne povezave:

- Astaksantin ščiti pred škodljivimi UV žarki in spada med najmočnejše antioksidante

- Sungazing

Reference:

1. Chapuy MC, Chapuy P, Meunier PJ. Calcium and vitamin D supplements: effects on calcium metabolism in elderly people. Am J Clin Nutr. 1987;46:324-8.

2. Devesa SS, Grauman DJ, Blot WJ, Pennello GA, Hoover RN, Fraumeni JF Jr., Atlas of Cancer Mortality in the United States, 1950-1994. NIH Publication No. 99-4564, 1999. website (accessed March 3, 2004).

3. Doll R, Peto R. The causes of cancer: quantitative estimates of avoidable risks of cancer in the United States today. J Natl Cancer Inst. 1981;66:1191-308.

4. Garland CF, Garland FC. Do sunlight and vitamin D reduce the likelihood of colon cancer? Int J Epidemiol. 1980;9:227-31.

5. Garland C, Shekelle RB, Barrett-Connor E, Criqui MH, Rossof AH, Paul O. Dietary vitamin D and calcium and risk of colorectal cancer: a 19-year prospective study in men. Lancet. 1985;1:307-9.

6. Grant WB. An estimate of premature cancer mortality in the United States due to inadequate doses of solar ultraviolet-B radiation, Cancer, 2002b;94:1867-75.

7. Grant WB. A multicountry ecologic study of risk and risk reduction factors for prostate cancer mortality. Eur Urol. 2004;45:371-9.

8. Grant WB. Geographic variation of prostate cancer mortality rates in the U.S.A.; implications for prostate cancer risk related to vitamin D; Int. J. Cancer, in press.

9. Grant WB, Garland CF. A critical review of studies on vitamin D in relation to colorectal cancer. Nutrition Cancer, in press.

10. Herman JR, Krotkov N, Celarier E, Larko E, Labow G. Distribution of UV radiation at the Earth's surface from TOMS-measured UV-backscattered radiances. J Geophys Res-Atmos. 1999;104:12,059-12,076. website (accessed February 25, 2004).

11. Jablonski NG, Chaplin G. The evolution of human skin coloration. J Hum Evol. 2000;39:57-106.

12. Lamprecht SA, Lipkin M. Chemoprevention of colon cancer by calcium, vitamin D and folate: molecular mechanisms. Nat Rev Cancer. 2003;3:601-14.

13. Reid IR, Gallagher DJ, Bosworth J. Prophylaxis against vitamin D deficiency in the elderly by regular sunlight exposure. Age Ageing. 1986;15:35-40.

14. Robsahm TE, Tretli S, Dahlback A, Moan J. Vitamin D(3) from sunlight may improve the prognosis of breast-, colon- and prostate cancer (Norway). Cancer Causes Control. 2004;15:149-58.

15. Thun MJ, Henley SJ, Calle EE. Tobacco use and cancer: an epidemiologic perspective for geneticists. Oncogene 2002;21:7307-25.

16. Tuohimaa P, Tenkanen L, Ahonen M, et al. Both high and low levels of blood vitamin D are associated with a higher prostate cancer risk: a longitudinal, nested case-control study in the Nordic countries. Int J Cancer. 2004;108:104-8.

17. van den Bemd GJ, Chang GT. Vitamin D and vitamin D analogs in cancer treatment. Curr Drug Targets. 2002;3:85-94.

18. Webb AR, Kline L, Holick MF. Influence of season and latitude on the cutaneous synthesis of vitamin D3: exposure to winter sunlight in Boston and Edmonton will not promote vitamin D3 synthesis in human skin. J Clin Endocrinol Metab. 1988;67:373-8.

Related Articles:

Vitamin D for Cancer

Vitamin D May Prevent Skin Cancer

Vitamin D Reduces Colon Cancer

Why You Need to Have Your Vitamin D Level Tested Now

Breakthrough Updates You Need to Know on Vitamin D

Sunlight Actually Prevents Cancer