Holist.eu - 1. slovenski holistični portal |
Prva stran > arhiv > pomlad |
Pomlad - čas za očiščenje "starih grehov" Čeprav zelo sramežljivo, pa vendar, pomlad je prišla v našo deželo. In to je najprimernejši čas, da nekaj storimo za naše zdravje. Spomladansko čiščenje je nuja tudi za tiste, ki niso verni, in se za to pred Veliko nočjo ne postijo. Regrata je povsod dovolj, isto velja za čemaž, kmalu pa bodo tudi divji beluši. O tej rastlini Slovenci mislimo, da vemo vse. Toda to je še daleč od resnice. Spomladi so regratovi mladi listi odlični v solati, s krompirjem, pa tudi z ocvirki. Toda pri čiščenju telesa seveda krompirja in ocvirkov ne smemo jesti, regrat pač jemo kot solato, z olivnim oljem in limoninim sokom ali domačim jabolčnim kisom, dobro je dodati še kak strok česna. Za regrat je poznano, da čisti kri. Zdravljenje s regratovo korenino Regratov čaj *Trebnik.com *Čemaž (tudi divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec; znanstveno ime Allium ursinum) je trajnica z zdravilnimi učinki. Uvrščamo jo v rod lukov. Številna imena, ki se uporabljajo za čemaž, kažejo na razširjeno uporabo v preteklosti, izvirajo pa iz določenih značilnosti rastline (vonj po česnu, rjavi medvedi radi jedo čemaž, listi suličaste oblike ...). Poleg tega je dober antiastmatik (proti astmi), znižuje holesterol, je diuretik (odvaja seč iz telesa) in antipiretik (niža vročino) *Wikipedia Pijača * Spomladi si privoščimo kure v obliki soka iz svežih čemaževih listov, poleti pa iz čebulic. Dve pesti enih ali drugih v mešalniku zmešamo z enim decilitrom vode, odcedimo in shranimo v hladilniku. Uživamo po dve žlici soka trikrat na dan. Nobena rastlina ni tako učinkovita za čiščenje želodca, črevesja in krvi kot prav čemaž. Očisti celo telo, izžene škodljive, trdovratne snovi, napravi zdravo kri, prežene in uniči strupene snovi in zdravi kronično nečisto kožo. V zdravilnih knjigah beremo, da naj ga uživajo bolehni in šibki ljudje z lišaji, gnojnimi čiri, izpuščaji, pa tudi vsi preostali. Mladi ljudje bi cveteli kot rože in se razvijali kot jelke na soncu, je zdravilne odlike čemaža pred stoletji strnil švicarski zeliščar in župnik Künzle. Slednji še navaja, da je poznal družine, ki so prej celo leto bolehale, obiskovale zdravnike, polni lišajev po celem telesu, bledi, kot da bi že ležali v grobu in bi jih kure izbrskale. Po daljšem uživanju tega božjega daru, kot ga imenuje, pa so postali zdravi in sveži. Recepti: namaz 500 g nepasirane skute Sestavine:pesto Liste čemaža operemo, jih osušimo in vložimo v mešalnik (mikser). Drobno zmeljemo ter dodamo orehe, parmezan ali skuto in limonin sok. Temeljito zmešamo v mešalniku. Gosto zmes redčimo z dodajanjem oljčnega olja. Ko ocenimo, da je dovolj redka (To preverimo z žlico. Če jo postavimo pokonci, mora omaka počasi spolzeti z žlice po kapljicah), jo po okusu začinimo. Shranimo jo v steklene kozarčke za navojnim pokrovom. Na vrh omake prilijemo nekaj kapljic oljčnega olja, da olje prepreči dostop zraka. Kozarčke nato dobro zapremo. Namaz ali omaka se v hladilniku obdrži nekaj tednov. Ponudimo jo kot preliv za testenine, polento, kot namaz za kruh, kot prilogo pri predjedeh, kot dodatek zelenjavnim juham, k mesu, ...
*Šparglji so znani po izredni zdravilnosti in hranljivosti. Vsebujejo fosfor, žveplo, kalcij, magnezij, pa tudi železo, baker, cink, mangan, fluor, jod. Od vitaminov pa vsebujejo predvsem C vitamin, B kompleks in A vitamin. Sestava divjih in gojenih belušev, pa tudi zelenih in obeljenih, se med seboj razlikuje. Razlike so posebno velike v vsebnosti vitaminov. Prehransko najbogatejši so divji šparglji, saj jih štejemo med najpomembnejše vire folne kisline, pa tudi beta-karotena. Čistijo ledvice, mehur, sečne kanale, kri, črevesje in jetra. So odlična dietna prehrana. In še nekaj, po špargljih bomo odvajali precej smrdljiv urin. Nič hudega, saj nam čistijo ledvice, menda raztapljajo ledvične kamne. Nakup in nabiranje Divji šparglji rastejo na obronkih gozdov in v grmičevju. Nabiramo jih od konca marca do konca maja, v slovenskem primorju še najbolj v aprilu. V primorju jih nabirajo podobno kot gobe, nabiralce prepoznate po gumijastih škornjih in palici za razstiranje grmičevja in tudi za plašenje kač. Pri nakupu gojenih špargljev bodimo pozorni na barvo in videz vršička. Beljen beluš mora biti enakomerno bel, rezna ploskev mora biti ravna, povrhnjica ne sme biti nagubana. Beluš mora imeti tudi značilen vonj po svojih sestavinah. Če prodajalec dovoli ali ne, si šopek ogledamo od blizu in z nohtom zarežemo v poganjek. Če je špargelj svež, se mora iz njega pocediti sok. Divji šparglji so sveži, če se ob upogibanju prelomijo, uvel ali olesenel pa se zvije in ne poči. (*Revija Kapital)
|
>DOMOV< |